Jedro

Že iz zaključnega pritožničinega predloga je očitno, da nasprotne udeleženke ne moti uporaba kasatoričnega pooblastila pritožbenega sodišča (pooblastilo razveljaviti prvostopenjsko odločbo) namesto uporabe reformatoričnega pooblastila (pooblastilo spremeniti prvostopenjsko odločbo). Pritožnica ne želi, da bi pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo ter ukinilo pravno vez med očetom in hčerko. Nasprotno, moti jo to, da je pritožbeno sodišče pritožbi prvega nasprotnega udeleženca sploh ugodilo, namesto, da bi jo zavrnilo (pooblastilo potrditi prvostopenjsko odločbo). To pomeni, da se spušča v materialnopravno pravilnost odločbe pritožbenega sodišča, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog po 357a. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog (prej tožbeni zahtevek), naj se ugotovi, da nasprotni udeleženec ni oče mladoletne predlagateljice.

2. Višje sodišče je odločalo o pritožbi nasprotnega udeleženca (pravnega očeta predlagateljice). Ugodilo ji je ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Zoper sklep vlaga druga nasprotna udeleženka pritožbo po 357a. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da bi pritožbeno sodišče lahko vse rešilo samo. Zavzema se za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče bi moralo po njenem mnenju v ponovljenem postopku pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrniti in potrditi odločitev sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je bila vročena ostalima udeležencema. Prvi nasprotni udeleženec je nato nanjo tudi odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev. Uveljavlja tudi povračilo stroškov za odgovor na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je v postopku po 357a. členu ZPP, ki omogoča pritožbeni preizkus uporabe kasatoričnega pooblastila, pritožba omejena izključno na to vprašanje. Vrhovno sodišče se tako ne sme spuščati v vprašanje pravilnosti presoje pritožbenega sodišče, da je uveljavljani pritožbeni razlog (bodisi procesne kršitve bodisi zmotne uporabe materialnega prava) v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje podan in s tem pritožba utemeljena. Izjema je le, če bi šlo za očitno arbitrarno presojo ter tako za navidezno presojo pritožbenega sodišča. Slednje namreč potem, logično, onemogoča tudi preizkus (ne)pravilnosti uporabe razveljavitvenega pooblastila. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre.

7. Že iz zaključnega pritožničinega predloga je očitno, da nasprotne udeleženke ne moti uporaba kasatoričnega pooblastila pritožbenega sodišča (pooblastilo razveljaviti prvostopenjsko odločbo) namesto uporabe reformatoričnega pooblastila (pooblastilo spremeniti prvostopenjsko odločbo). Pritožnica ne želi, da bi pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo ter ukinilo pravno vez med očetom in hčerko. Nasprotno, moti jo to, da je pritožbeno sodišče pritožbi prvega nasprotnega udeleženca sploh ugodilo, namesto, da bi jo zavrnilo (pooblastilo potrditi prvostopenjsko odločbo). To pomeni, da se spušča v materialnopravno pravilnost odločbe pritožbenega sodišča, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog po 357a. členu ZPP. Na to značilnost obravnavane pritožbe korektno opozori tudi prvi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo.

8. V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep potrdilo.

9. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP). Razlaga, da se to stroškovno pooblastilo uporablja tudi v pritožbenih postopkih po 357.a členu ZPP, se je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustalila.1 1 Glej npr. sklepe: VS RS: Cp 17/2020, Cp 35/2020, Cp 38/2020, DsP 7/2020.