Jedro

Zaradi omejene poslovne sposobnosti tožnica ni procesno sposobna za vložitev pritožbe. Slednjo bi v tem primeru lahko v njenem imenu vložil le njen zakoniti zastopnik, to je stečajni upravitelj. Ker pa tega ni storil, tožnica že zgolj zaradi zamude pritožbenega roka, v navedenem dednem postopku ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč prosilke A.A. (tožnice v tem sporu), zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi navaja, da je prosilka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zapuščinskim postopkom Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. D 89/2012. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), določa kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnitev finančno premoženjskega kriterija in vsebinskega kriterija po določbah 24. člena ZBPP. V tem primeru prosilka ne izpolnjuje vsebinskega kriterija, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

2. Zoper prosilko je bil dne 20. 6. 2011, pod številko St 454/2011, začet postopek osebnega stečaja in določen stečajni upravitelj. 386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da je sposobnost dolžnika omejena, zato ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Tožena stranka navaja določbe drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, v zvezi z drugim odstavkom 245. člena in prvega odstavka 383. člena, ki dajejo stečajnemu upravitelju pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika pri pravnih poslih in drugih dejanjih, ki jih lahko insolventni dolžnik izvede v skladu z določili tega zakona. Tudi zapuščinska zadeva, v kateri ima prosilka položaj dedinje, sodi med posle glede katerih velja omejitev iz 386. člena ZFPPIPP. Gre za razpolaganje z dednim deležem oziroma premoženjem, ki sodi v stečajno maso. Na naroku 10. 1. 2014 je bila dana dedna izjava stečajnega upravitelja o sprejemu dednega deleža. Prosilka je vztrajala pri izjavi o odpovedi dediščine v svojem imenu, ne pa tudi v imenu svojih otrok. Sodišče je v skladu z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP izjavo posredovalo v odobritev stečajnemu sodišču, ki pa soglasja k izjavi ni dalo.

3. Prosilka bi morala vložiti pritožbo, če se ni strinjala z odločitvijo sodišča, vendar tega ni storila, kar je tudi razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči. 4. Tožnica v tožbi navaja, da odločitev ni pravilna. Sklepa o dedovanju št. D 89/2012 ni sprejela, temveč le kopijo od svojega stečajnega upravitelja in to pa pravnomočnosti odločbe in ni imela možnosti pritožbe. Ne strinja se z odločitvijo stečajnega upravitelja, ki jo je spremljal na naroku in je zahteval, da dediščino sprejme. Sama se je odpovedala dedovanju, ni pa se mu odpovedala v imenu otroka. Dediščina je za njeno hčerko življenjskega pomena, da bi se lahko preživljala. Njeno premoženje je v stečajni masi in se prodaja. Sama je odvisna od materine pomoči. Opozarja, da jo stečajni upravitelj ni obvestil o sklepu. Zaradi pravnega neznanja je tudi ne more zastopati na sodišču. Predlaga, da se ji brezplačna pravna pomoč dodeli.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V spornem primeru je tožnica vložila pri Organu za BPP (toženi stranki v tem sporu) prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku dedovanja pred Okrajnim sodiščem v Celju, ki je bil zaključen s sklepom o dedovanju št. D 89/2012. V prošnji navaja, da prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopnika, ker je bila neupravičeno izvzeta iz postopka in ni imela pravice do ugovora zoper končno odločitev.

8. Tožena stranka je najprej presojala, če tožnica izpolnjuje objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Kot pogoj se določa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek in vlagati pravna sredstva. Ne glede na to, da je med strankama nesporno, da je tožnica kot prosilka za brezplačno pravno pomoč zamudila zakonsko določeni rok za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep o dedovanju, je tožena stranka pravilno presodila, da tožnica tudi sicer v tem dednem postopku, ne bi imela na podlagi morebiti vloženega pravnega sredstva verjetnih izgledov za uspeh. Med strankama postopka je nesporno, da je zoper tožnico uveden osebni stečaj s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 454/2011 z dne 20. 6. 2011. S tem dnem začnejo veljati določene omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, določene v ZFPPIPP členu 386. 9. Člen 251 ZFPPIPP določa v prvem odstavku, da je po začetku stečajnega postopka treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugemu udeležencu postopka, vročiti upravitelju. Po navedeni zakonski določbi je bilo v pristojnosti upravitelja, da sprejme sklep o dedovanju in tudi njegova odločitev, ali bo zoper navedeni sklep vložil pravno sredstvo. Neutemeljen je tako tožbeni ugovor, da bi moralo stečajno sodišče sklep o dedovanju vročiti tožnici, da ne bi zamudila pritožbenega roka. Z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajne dolžnice po zgoraj navedenem 386. členu ZFPPIPP, je omejena tudi njena pravdna (procesna) sposobnost v enakem obsegu. Navedena dedna zadeva pa je taka, da sodi med posle, glede katerih velja omejitev iz 386. člena. Ta določa, da se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da se brez soglasja sodišča ne more odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam (tretja alinea drugega odstavka 368. člena ZFPPIPP). Zaradi omejene poslovne sposobnosti tožnica ni procesno sposobna za vložitev pritožbe. Slednjo bi v tem primeru lahko v njenem imenu vložil le njen zakoniti zastopnik, to je stečajni upravitelj. Ker pa tega ni storil, tožnica že zgolj zaradi zamude pritožbenega roka, v navedenem dednem postopku ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh.

10. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.