Jedro

V izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, ki naj bi jo imel dolžnik v razmerju do upnika iz druge izvršilne zadeve, če njegovo upravičenje nima narave judikatne obveznosti oziroma višina terjatve ni natančno ugotovljena s sodno odločbo ali v tej zvezi nadomeščena s sporazumom strank.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po upnikovem predlogu na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa istega sodišča, opr. št. III P ... z dne ... (C 1 in C 2), dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave glavnice v znesku 13.201,00 SIT ter izvršilnih stroškov v znesku 15.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2001 do plačila.

Proti sklepu ugovarja dolžnik in navaja, da je dne 15.12.1999 na račun SKB Agencije Litija, na ime J. P., v izvršilni zadevi, opr. št. I ..., nakazal preveč za 13.201,00 SIT. Pojasnjuje, da mu je bilo v podjetju A... R... v Ljubljani, kjer je dolžnik zaposlen, v dveh obrokih odvzeto od osebnega dohodka skupaj znesek 30.941,40 SIT. Nakazilo je bilo izvršeno na podlagi sklepa o izvršbi z dne ..., po katerem je dolžnik plačal upniku terjano glavnico v znesku 75.084 dne 12.4.1999, to je en mesec in trinajst dni pred vložitvijo predloga za izvršbo. V navedeni izvršilni zadevi dolžnik do takrat ni plačal zamudnih obresti, ki so po izračunu njegovega odvetnika znašale 5.680,00 SIT. Ko sta bila z ženo dolžna plačati povračilo sodnih stroškov v znesku 81.900,00 SIT, sta prosila njunega odvetnika, da se pogovori z odvetnico upnika, da ne nakažeta preplačanih 13.201,00 SIT. Odvetnik mu je kasneje rekel, da je govoril z odvetnico upnika, da sta oba izračunala, da ni bilo preveč plačano in da morata plačati celoten znesek, sicer bo upnikova odvetnica predlagala izvršbo. Dolžnik je odvetnici upnika poslal pismo z razlago, zakaj je dne 17.4.2001 pri nakazilu upnici odštel 13.201,00 SIT, in o tem prilaga ugovoru dokazila.

Upnik je odgovoril na ugovor in predlagal njegovo zavrnitev.

V skladu z določbo drugega odstavka 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ je sodišče prve stopnje poslalo ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so našteti v določbi 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da ugovor dolžnika ni utemeljen. Dolžnikova obveznost plačila temelji na pravnomočnem in izvršilnem naslovu, opr. št. III P ... (C1 in C2), po katerem je dolžnik bil dolžan upniku plačati pravdne stroške v znesku 81.900,00 SIT. Iz priloženega dokazila (B 2) je razvidno, da je dolžnik iz tega naslova dne 17.4.2001 plačal upniku 68.699,00 SIT pred vložitvijo predloga za izvršbo. Sodišče prve stopnje je zato po upnikovem predlogu z dne 24.5.2001 pravilno dovolilo izvršbo zaradi izterjave neplačanega dela glavnice v znesku 13.201,00 SIT in odmerjenih izvršilnih stroškov. Dolžnik ne more enostransko - brez soglasja upnika - zmanjševati obveznosti, izhajajoče iz izvršilnega naslova, z navedbami, češ da je v izvršilni zadevi, opr. št. I ..., na račun izterjave zneska 75.084,00 SIT s pripadki prišlo do preplačila v višini zneska, ki ga v obravnavani zadevi terja upnik. Kolikor pa je dolžnikove navedbe razumeti kot pobotni ugovor, pa mu je treba odgovoriti, da v izvršilnem postopku, ki je bil zoper njega uveden na podlagi izvršilnega naslova, ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, ki naj bi jo imel dolžnik v razmerju do upnika iz druge izvršilne zadeve, če njegovo upravičenje do zatrjevanega vračila "preplačila" nima narave judikatne obveznosti oziroma ni višina terjatve natančno ugotovljena s sodno odločbo ali v tej zvezi nadomeščena s sporazumom strank. Gre za odraz vsebine predpostavk dopustnega ugovornega razloga prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki jih je smiselno razumeti na tak način, da mora temeljiti tudi v pobot ugovarjana terjatev na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Na takšno interpretacijo navsezadnje napotuje smiselna uporaba določbe tretjega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, po katerem se ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi. Če velja torej ta prekluzija za pritožbeni postopek v pravdnem postopku, pa velja to tembolj za fazo izvršbe, ki je procesnopravno nadaljevanje postopka, iz katerega je izveden izvršilni naslov.

Sodišče druge stopnje ni našlo ugovornih razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), in ne uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP; zato je zavrnilo neutemeljeni ugovor dolžnika in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).