Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik je bil telesno poškodovan v delovni nezgodi. Zaposlen je pri delodajalcu, ki ima zavarovano svojo odgovornost pri toženki. Do nezgode je prišlo, ko je tožnik nesel živila iz kuhinje v bife. Na stopnicah mu je spodrsnilo, padel je nazaj na stopnice in se udaril v trtico, koleno, desno nogo, komolec desne roke, in z dlanjo podrsal po tleh. Trdil je, da zavarovanec toženke odškodninsko odgovarja, saj ni poskrbel za ustrezno čiščenje stopnišča niti za ustrezno posutje s soljo, peskom ali kakršno koli drugo snovjo, niti stopnice nimajo kljub svoji širini ob strani ustreznih držal niti ustreznih protizdrsnih zaščit. Na stopnišču tudi ni bilo nobenega opozorila, da stopnice drsijo, niti ni bilo označeno, kateri del stopnic je drseč. Škoda, ki je tožniku nastala, je v celoti posledica ravnanj zavarovanca toženke.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek.
3. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in spremenilo izrek o stroških. Sicer je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni podana odškodninska odgovornost toženke, ker ni podana vzročna zveza med nepostavitvijo ograje in padcem.
4. Zoper to sodbo tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: – Ali je sodišče vezano na strokovne ugotovitve izvedenca iz varstva pri delu in gradbene stroke, če ga postavi, v smislu, da stopnišče ni bilo tehnično izpravno ob upoštevanju zimskih in zasneženih razmer? – Ali sodišče lahko z domnevo ravnanja večine (hoja po sredini stopnišča) ignorira dokazano kršitev materialno pravnih pravil odgovornosti subjekta (stopnišče brez ograje oz. držal)? – Ali bi lahko vzpostavitev take sodne prakse (nepostavitev predpisane ograje oz. držal) pripeljala do rednega opuščanja skrbnosti dolžnega ravnanja (postavitev ograje) na predpisane razdalje?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).