Jedro

Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Za razliko od prejšnje ureditve, po kateri se je po opravi rubeža ta zgolj vpisal v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Zanj pa ima izvršitelj tudi pravico do plačila oziroma je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep v delu, v katerem sodišče upniku ni priznalo stroškov nad 48,31 EUR, razveljavi glede zneska 215,15 EUR ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, glede nepriznanega zneska 12,81 EUR pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti 48,31 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zavrnilo upniku stroške za uspešno opravljen rubež izvršitelja, ker je štelo, da ni bil opravljen rubež premičnin, čeprav je razviden iz rubežnega zapisnika. Rubež je bil opravljen na podlagi veljavne zakonodaje, pa tudi ob upoštevanju spremembe 81. člena ZIZ, ki jasno določa način izvedbe rubeža premičnin, za katere se vodi register vozil. Sklep, na katerega se sklicuje sodišče, je bil izdan pred spremembo 81. člena ZIZ, ki omogoča rubež na podlagi uradno dostopnih evidenc. Iz uradne evidence izhaja, da je dolžnik uporabnik predmetnega vozila, zato sama določitev hrambe ter morebitna kasnejša izročitev vozila morebitnemu kupcu v tej fazi ne more vplivati na uspešnost samega rubeža, sicer se noben rubež ne bi smel opraviti z vpisom v evidenco. Namen spremembe zakona je bil ravno v čimprejšnjem vpisu rubeža in s tem zastavne pravice na predmetih, za katere obstaja register, ter da se s tem prepreči dolžniku, da prepiše vozilo na druge še pred opravo rubeža. Dokazno breme o lastništvu in uporabi vozila je na strani dolžnika. Prav tako je vpis rubeža vozila v evidenci Ajpes obvezna sestavina oprave rubeža. Predlaga spremembo sklepa tako, da upniku višje sodišče prizna tudi stroške za opravljeni rubež v višini 168,00 EUR in z rubežem povezane stroške, in sicer storitev izvršitelja za vpis v Ajpes v višini 10,50 EUR, kot tudi sam strošek Ajpes v višini 8,35 EUR, vse z DDV. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče stroškov uspešnega rubeža z dne 8. 7. 2015 in stroškov vpisa zarubljene premičnine v Ajpes (nagrade v višini 800 točk za rubež, 50 točk za vpis v Ajpes in stroškov po računu Ajpes) upniku ni priznalo, pri čemer se je sklicevalo na 38., 70., 74., 78. in 82. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, saj naj bi bil pogoj za vpis v eRZPP veljaven, predhodno opravljen rubež. Zastavna pravica oziroma njen vpis rubežu po presoji sodišča prve stopnje sledi šele kasneje. Če izvršitelj opravi rubež na podlagi uradnih evidenc, dolžnik pa stvari nima v svoji posesti, izvršitelj nato ne more pravilno opraviti hrambe, predvsem pa ne prodaje in izročitve stvari, zato vpisa v Ajpes zgolj na podlagi posredovanih podatkov upravne enote ne gre šteti za ustrezno opravljeno dejanje rubeža. 6. Skladno z novim tretjim odstavkom 81. člena ZIZ, ki velja od 30. 7. 2014 dalje (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J, Uradni list RS 53/14) se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Organ, ki vodi register, vpiše rubež in prepoved razpolaganja na zahtevo izvršitelja. Če je v zahtevi izvršitelja naveden enolični identifikacijski znak premičnine, se vpis opravi na podlagi sklepa o izvršbi, sicer pa na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika. Za razliko od prejšnje ureditve, po kateri se je po opravi rubeža ta zgolj vpisal v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Iz zakonodajnega gradiva(1) glede predlagane spremembe izhaja, da je bila ta sprejeta z namenom čim hitrejše pridobitve zastavne pravice na premičninah, saj izvršitelju za vpis v register ne bo predhodno treba opraviti fizičnega rubeža. 7. Po presoji višjega sodišča navedeno pomeni, da se je z zakonsko spremembo spremenil način oprave rubeža takšnih premičnin. Res je sicer, da ostaja v veljavi drugi odstavek 85. člena ZIZ, po katerem je na zarubljenih stvareh treba vidno označiti, da so zarubljene, vendar ne gre spregledati, da se določba 85. člena ZIZ nanaša že na hrambo zarubljenih stvari in zato ne gre za nekakšen drugi korak pri opravi rubeža, temveč samostojno dejanje. Izvršitelj tako lahko in mora, če ugotovi, da dolžnik razpolaga s premičnino, ki se vpisuje v eRZPP, opraviti rubež tako, da vpiše sklep o izvršbi v ta register. Smiseln je sicer pomislek sodišča prve stopnje, da (zgolj) opravljen rubež še ne pomeni, da bo izvršitelj opravil tudi hrambo (85. člen ZIZ), prodajo ter izročitev stvari kupcu (če bo omenjeno posledica njegovih opustitvenih dejanj, nasprotnih skrbnosti dobrega strokovnjaka, bo lahko posledica tudi odškodninska odgovornost), vendar pa to ne vpliva na dejstvo, da gre pri opravi rubeža za samostojno izvršilno dejanje, ki je potrebno za opravo izvršbe na premičnine. Zanj pa ima izvršitelj tudi pravico do plačila oziroma je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). V razmerju do 38., 70., 74., 78. in ustreznih določil 82. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, pa tudi v razmerju do 82. in 83. člena ZIZ, je nova določba tretjega odstavka 81. člena ZIZ lex specialis, za katerega glede veljavnosti velja argument specialnosti v povezavi s časovnim argumentom, kar pomeni, da za primer rubeža premičnin, ki se vpisujejo v eRZPP in imajo enolično identifikacijsko številko, omenjene določbe ne veljajo več (pravilo lex specialis posterior dergat legi generali priori(2)). Sam rubežni in cenilni zapisnik mora izvršitelj sicer ne glede na navedeno napraviti.

8. Ker se rubež vozil glede na navedeno opravi z vpisom v Ajpes, pa k stroškom za rubež po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu strokov v zvezi z njihovim delom ni mogoče kumulirati še nagrade 50 točk za samo (tehnično) dejanje vpisa v Ajpes po 6. alineji tar. št. 2 tega Pravilnika, saj gre za eno(tno) dejanje rubeža ter ne gre (več) za dve različni opravili. Sam strošek Ajpes (v višini 8,35 EUR po 1. točki tretjega odstavka 51. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin) pa se v konkretnem primeru pokaže kot potreben za izvršbo, saj gre za stroške, ki jih za opravljeno storitev obračuna Ajpes. Glede na navedeno upnikova pritožba ni utemeljena v delu, ki se nanaša na stroške v višini 50 točk (10,50 EUR) z 22% DDV, t.j. glede zneska 12,81 EUR, ter jo je višje sodišče v tem delu zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede stroškov rubeža in stroškov za storitev Ajpes pa je pritožba upnika utemeljena.

9. V danem primeru je sicer podana materialno pravna podlaga za priznanje stroškov rubeža, vendar pa je višje sodišče ugotovilo, da se je nad dolžnikom dne 4. 9. 2015 pričel postopek osebnega stečaja. Ker je sodišče prve stopnje to dejstvo spregledalo, se pri izdaji sklepa z dne 11. 9. 2015 ni opredelilo, ali je priglašene stroške upniku po temelju mogoče priznati. Glede na navedeno je bilo treba sklep v delu, v katerem sodišče upniku ni priznalo stroškov rubeža v znesku 800 točk in storitve Ajpes v znesku 8,35 EUR z 22% DDV, t.j. glede zneska 215,15 EUR, razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, EVA 2013-2030-0096, str. 115. Op. št. (2): Marijan Pavčnik, Teorija prava, Ljubljana, GV Založba, 2001, str. 200.