Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj je lahko podlaga tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Kaj je lahko podlaga tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ?

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je kot upnica zoper četrtega toženca in peto toženko kot dolžnika začela več izvršilnih postopkov zaradi izterjave njunega dolga. Naknadno je ugotovila, da sta dolžnika že v letu 1993 od šeste toženke odkupila stanovanje v stavbi št. 1190 v k.o. ... Tako je na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vložila tožbo, v kateri je s primarnim zahtevkom zahtevala vpis lastninske pravice na stanovanju na dolžnika, s podrejenim zahtevkom pa ugotovitev, da sta dolžnika lastninsko pravico na tem stanovanju priposestvovala. Na stanovanju je nesporno vpisana družbena lastnina s pravico uporabe na Občina ..., zato je tožeča stranka tožbo vložila zoper prve tri občine, ki so pravne naslednice Občine ...., zoper oba dolžnika, in zoper šesto toženko, od katere sta – potrditvah tožeče stranke – dolžnika nepremičnino odkupila.

2. Sodišče prve stopnje je tako primarni kot podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da bi morala tožeča stranka predložiti listino, ki bi bila po Zakonu o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) lahko že podlaga za vpis lastninske pravice. Poudarilo je, da iz predložene kupoprodajne pogodbe ni razvidno, da bi bil podpis prodajalca overjen, zato je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zavrnilo. Podrejeni tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zato, ker je zavzelo stališče, da lahko upnik po petem odstavku 168. člena ZIZ zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika le v primeru, ko že obstaja listina, ki je po ZZK-1 lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice, da pa upnik ne more od sodišča zahtevati, naj šele ugotovi originarno pridobitev lastninske pravice.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Opozorilo je, da je sodišče prve stopnje sicer napačno navedlo, da bi tožeča stranka morala predložiti listino, ki bi bila po ZZK-1 lahko že podlaga za vpis lastninske pravice, in poudarilo, da zadošča, da je obstoj take listine zatrjevala in izkazala. Vendar je ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da bi morala tožeča stranka izkazati, da obstaja zasebna listina, ki zadostuje pogojem iz ZZK-1 za vpis lastninske pravice, to pa pomeni, da bi morala izkazati tudi, da je bil podpis prodajalca overjen. V zvezi z zavrnitvijo podrejenega zahtevka pa je v celoti potrdilo razloge sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev je tožeča stranka predlagala dopustitev revizije. Meni, da je prestroga zahteva sodišč prve in druge stopnje, da bi morala izkazati obstoj listine s perfektnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vztraja tudi pri stališču, da je napačno in preozko izhodišče obeh sodišč, da je mogoče zahtevek po šestem odstavku 168. člena ZIZ uveljavljati le ob predpostavki obstoja listine. Poudarja, da o tem pomembnem pravnem vprašanju sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Zato predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja: Ali je podlaga tožbe po 168. členu ZIZ lahko le listina, primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki je dolžnik ni vpisal v zemljiško knjigo, upnik pa s to listino ne razpolaga?

5. Predlog je utemeljen.

6. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem delu revizijo dopustilo.