Jedro

Terjatev je pravica do denarnega zneska ali do neke storitve ali opustitve, kot je to določeno v 1. točki 16. člena ZIZ. Terjatev, ki se izvršuje, pa mora biti praviloma predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. Te terjatve ima v mislih določba tretjega odstavka 208. člena ZIZ, odločba, s katero so upniku priznani nadaljnji izvršilni stroški, pa ni sklep o izvršbi. Stroški so namreč stranska terjatev, torej tudi stroški izvršilnega postopka. ZIZ glede izvršilnih stroškov v določbi 197. člena prvenstveno določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, in za te stroške tudi ne postavlja pogoja, da je sklep, s katerim so priznani, že pravnomočen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje tako spremeni da se: - v II. odstavku izreka v 1. točki znesek 204,89 EUR nadomesti z zneskom 1.632,17 EUR; - v II. odstavku izreka v 8. točki znesek 2.464,79 EUR nadomesti z zneskom 1.037,51 EUR; - v III. odstavku izreka v 3. alineji znesek 14.674,24 EUR nadomesti z zneskom 16.101,52 EUR; - v III. odstavku izreka v 5. alineji znesek 2.682,77 EUR nadomesti z zneskom 1.255,49 EUR.

Dolžnik je dolžan v roku 15 dni upnikoma povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 137,70 EUR, v primeru zamude z obrestmi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. odstavku izreka naložilo dolžniku, da upnikoma I. in V. F. v petnajstih dneh povrne nadaljnje stroške postopka v višini 1.427,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v II. odstavku izreka pa odločilo, da se iz kupnine, prejete za prodajo nepremičnine v višini 28.500,00 EUR poplačajo izvršilni stroški vodilne nepremičninske izvršbe z opr. št. In 1 v višini 204,89 EUR, zatem davek na promet nepremičnin v višini 558,82 EUR, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 25,16 EUR, celotna terjatev, torej glavnica z zakonskimi zamudnimi obrestim vodilnih upnikov v višini 14.469,35 EUR ter izvršilni stroški izvršbe pod opr. št. In 2 in terjatev, torej glavnica z obrestmi upnika A. iz te zadeve, v višini 51,56 EUR in 10.507,45 EUR ter izvršilni stroški nepremičninske izvršbe opr. št. VL 1 in deloma terjatev upnika A. iz te zadeve v višini 217,98 EUR in 2.464,79 EUR. Posledično je v III. odstavku izreka odločilo, da se bodo navedeni zneski po pravnomočnosti tega sklepa nakazali na Prehodni Podračun MF DURS DU K. oziroma transakcijski račun vodilnih upnikov I. in V. F. ter upnika A.. V IV. odstavku izreka je odločilo, da se izvršilni postopki v navedeni vodilni zadevi, prej navedenih izvršilnih zadevah upnika A. d.o.o. (In 2 in VL 1) ter v izvršilnih zadevah opr. št. In 3 in In 4 ustavijo. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je odločilo na podlagi 208. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) o poplačilu upnikov in oseb, ki so uveljavljale pravico do poplačila, glede stroškov vodilnega izvršilnega postopka pa je pojasnilo, da sodišče v sklepu o poplačilu upošteva samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka. Stroški iz vodilnega postopka, odmerjeni v I. odstavku izreka, pa še niso pravnomočno odmerjeni. Gre pa za stroške, ki so bili potrebni za stroške izvedenca in nagrado zaradi dražbenih narokov, razdelitvenega naroka, popravo sklepa in materialnih stroškov, vključno z DDV.

Upnika I. in V. F. sta se zoper sklep pritožila, uveljavljata vse pritožbene razloge, predlagata, da se nadaljnje stroške v višini 1.427,28 EUR obračuna in izplača, ustrezno naj se torej spremenita II. in III. odstavek izreka. Iz izkupička naj se izplačajo tudi nadaljnji stroški pritožbe. Po odločitvi sodišča bi namreč izvršilni stroški postali stroški bodoče, nove izvršbe, ne pa te izvršbe, čeprav ZIZ določa, da se najprej iz izkupička poplačajo potrebni stroški te izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Terjatev je pravica do denarnega zneska ali do neke storitve ali opustitve, kot je to določeno v 1. točki 16. člena ZIZ. Terjatev, ki se izvršuje, pa mora biti praviloma predhodno ugotovljena v izvršilnem naslovu. Te terjatve ima v mislih določba tretjega odstavka 208. člena ZIZ (sodišče v sklepu o poplačilu upošteva samo tisto terjatev, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka), odločba, s katero so upniku priznani nadaljnji izvršilni stroški, pa ni sklep o izvršbi. Stroški so namreč stranska terjatev, torej tudi stroški izvršilnega postopka (glej npr. Civilno izvršilno pravo, Dragica Wedam Lukič, Časopisni zavod, Ur. l. RS, 1992, stran 90). ZIZ glede izvršilnih stroškov v določbi 197. člena prvenstveno določa, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, in za te stroške tudi ne postavlja pogoja, da je sklep, s katerim so priznani, že pravnomočen. To torej pomeni, da upnika pravilno izpostavljata, da bi sodišče prve stopnje moralo stroške, ki jih je priznalo (I. odstavek izreka) upoštevati, ko je odločalo o poplačilu iz zneska, dobljenega s prodajo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep ustrezno spremenilo ( 2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožbene stroške upnikov je pritožbeno sodišče odmerilo glede na Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67-3245/2003, 70-/2003 - popravek) na 137,70 EUR 250 točk za sestavo pritožbe in 20 % DDV na odvetniške storitve). Ker gre za stroške, nastale po razdelitvenem naroku, ni mogoče tudi teh stroškov upoštevati v sklepu o poplačilu, za kar se upnika neutemeljeno zavzemata in jih mora dolžnik povrniti upnikoma v 15. dnevnem paricijskem roku, v primeru zamude z obrestmi.