Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Z uskladitvijo vpisanih podatkov je po zatrjevanju tožnika prišlo do bistvenega zmanjšanja obsega oziroma površine parcele njegovega zemljišča iz 9740 m² na 5152 m². Gre torej za postopek, v katerem je bilo po presoji sodišča nedvomno odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot lastnika predmetnega zemljišča, kar ustreza definiciji upravne zadeve iz 2. člena ZUP, zato je izdano obvestilo v primeru kot je navedeni, treba šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je dopustno vložiti (tudi) redno pravno sredstvo.
Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-235/2010/2 z dne 23. 6. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi strani v ponoven postopek.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Tožena stranka, Ministrstvo za okolje in prostor, je 23. 6. 2011 izdala odločbo in sklep, št. 3532-235/2010/2. V 1. točki odločbe je odločila, da se odpravi odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje, št. 02112-152/2010-4 z dne 23. 11. 2010 in v 2. točki zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov postopka. S sklepom je predlog za izrek ničnosti obvestila Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje, št. 02112-152/2010-2 z dne 6. 5. 2010, zavrgla. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prvostopenjski upravni organ, na zahtevo lastnikov parcele 1264, v k.o. …, na podlagi 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), uskladil podatke zemljiškega katastra glede parcel 1264, 1267/1, 1267/2, 1267/4 v katastrski občini … ter v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena o tej uskladitvi obvestil lastnike teh parcel. Zoper navedeno obvestilo je A.A., tožnik v tem upravnem sporu, podal predlog za izrek ničnosti, ki ga je prvostopenjski upravni organ z odločbo, št. 02112-152/2010-4 z dne 23. 11. 2010, zavrnil. Po stališču drugostopenjskega organa odločitev prvostopenjskega organa ne temelji ne na ZEN, ne na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato bi bilo treba predlog za izrek ničnosti zavreči. Obvestilo izdano na podlagi 9. člena ZEN namreč ni upravni akt, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznosti ali pravnih koristih strank na področju upravnega prava, saj nima značaja upravne odločbe, zato je bilo treba izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpraviti in glede na to, da se po določbah 279. člena ZUP lahko za nično izrečeta le odločba ali sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, predlog za izrek ničnosti obvestila zavreči. Tožnik odločitvi drugostopenjskega upravnega organa oporeka. Ne strinja s stališčem tožene stranke, ki se sklicuje na določbo 9. člena ZEN. Tožeča stranka izrecno poudarja, da ima sporno obvestilo, katerega ničnost je predlagala, naravo odločbe. Res je, da ZEN v 9. členu dopušča izdajo obvestila, vendar ne v primeru, kot je obravnavani. Na način, kot je to storila tožena stranka, pred njo pa prvostopenjski geodetski organ, je lastniku zemljišča na katerega se sprememba evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru nanaša, odvzeta ustavna pravica do obravnave in odvzeta ustavna pravica do vlaganja pravnih sredstev. Sprememba podatkov lahko namreč pomembno in veliki meri poseže v lastnino posameznika. V konkretnem primeru je bila vložena zahteva B.B. in C.C. in iz vsebine obvestila jasno izhaja, da ne gre za popravo v smislu 9. člena ZEN, ampak vsebinsko odločanje v zadevi. Tožeča stranka je že v zahtevi za izrek ničnosti obvestila, kot odločbe, pojasnila, da ne gre za nobene napake, ampak za povsem pravilno stanje površine parcele 1267/1 k.o. …. Sklicuje se na spremembo podatkov o velikosti spornega zemljišča, ki je bila izvedena še v času, ko je bila lastnica D.D. Primarno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti stroške pritožbenega postopka; da se sklep tožene stranke spremeni tako, da se šteje obvestilo Geodetske uprave za odločbo, ki se izreče za nično in predlaga povrnitev stroškov upravnega spora. Podredno predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba razveljavi, da se razveljavi sklep tožene stranke, in da se vrne zadeva prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovno obravnavo. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri napadani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K I. točki izreka: Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi sodišče izrecno opozarja, da je predmet tega spora odločitev upravnega organa, ki je odločal o predlogu za izrek ničnosti obvestila, ki ga je tožnik na prvostopenjski organ naslovil 10. 11. 2010. Kljub jasni in nesporni opredelitvi predmeta upravnega spora, sodišče zaradi vsebine tožbenih navedb in razlogov na katerih temelji odločitev tožene stranke, ki se nanašajo na pravno naravo obvestila Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Velenje, št. 02112-152/2010-2 z dne 6. 5. 2010, pojasnjuje, da lahko podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe, za slednjo pa se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice in obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (drugi odstavek). Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preskusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno (tretji odstavek). V zadevi št. 02112-152/2010-2 z dne 6. 5. 2010, je bil tožnik z obvestilom seznanjen, da je bila za parcelo 1264, 1267/1, 1267/2 in 1267/4, vse k.o. …, v zemljiškem katastru izvedena uskladitev podatkov. Z uskladitvijo zadnjih vpisanih podatkov je po zatrjevanju tožnika prišlo do bistvenega zmanjšanja obsega oziroma površine parcele tožnikovega zemljišča parc. št. 1267/1 iz 9740 m² na 5152 m². Gre za postopek, v katerem je bilo po presoji sodišča nedvomno odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika, kot lastnika zemljišča parc. št. 1267/1, kar ustreza definiciji upravne zadeve iz 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato je izdano obvestilo v primeru kot je navedeni, treba šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je dopustno vložiti (tudi) redno pravno sredstvo.
Navedeno torej pomeni, da je zoper takšen akt, ki ustreza definiciji upravne zadeve iz 2. člena ZUP, mogoče poleg rednih, vlagati tudi izredna pravna sredstva, tudi zahtevo za izrek ničnosti odločbe. Ničnost odločbe je v upravnem postopku izredno pravno sredstvo. Na podlagi tega pravnega sredstva lahko upravni organ odločbo izreče za nično samo iz tistih razlogov, ki so izrecno navedeni v 1. do 6. točke 279. člena ZUP. Gre za razloge, ki predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka. Uporaba tega izrednega pravnega sredstva zato ne dopušča širše razlage ničnostnih razlogov. Po navedeni določbi se za nično izreče odločba: ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka); ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu (2. točka); ki je sploh ni mogoče izvršiti (3. točka); ker je bila odločba izdana brez zahteve stranke (4. točka); ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka); ali v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost (6. točka). Tožnik je v postopku uveljavljal ničnostni razlog po 6. točki 279. člena ZUP, ta razlog pa je utemeljil s podatki, ki se nanašajo na sam postopek izdaje spornega obvestila, s posegom v lastninsko pravico tožnika in ugotovitvijo, da bi moral biti konkreten postopek voden skladno s pravili ZUP in zaključen z izdajo odločbe. Po presoji sodišča tožnik tega ničnostnega razloga ni izkazal, kar je sicer pravilno ugotovil že prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe št. 02112-152/2010-4 z dne 23. 11. 2010 in zato predlog tudi pravilno zavrnil. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala upoštevati stališče sodišča, ki se nanaša na pravno naravo obvestila in s tem v zvezi ponovno odločiti o pritožbi zoper prvostopenjski akt, tako da bo v zadevi ugotovila tudi, ali ni morda podan kateri od drugih, v določbi prvega odstavka 279. člena ZUP, naštetih ničnostnih razlogov.
K II. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 €, ki jih je skupaj z DDV sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika v zvezi z 378. členom istega zakona).