Jedro

Pooblaščenec stranke v sodnem postopku je lahko le fizična oseba (edina izjema je odvetniška družba, vendar pa to glede na posebno določilo Zakona o odvetništvu).

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neobrazložen in zato neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ki ga je ta vložil dne 22.1.2003. Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da se v izogib ponavljanju sklicuje na vsebino ugovora in še pristavlja, češ, kakšen smisel ima predlagati izvršbo zoper dolžnika, ki nima več nikakršnega premoženja, niti svojih delovnih sredstev za delo v obrtni delavnici, poleg tega pa z osiromašenim zdravjem zaradi delovne nezgode, ko ne more več donosno pridobivati sredstva za življenje kot nekdaj.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji vprašanja (ne)utemeljenosti ugovora dolžnika skozi določilo 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pravilno navedlo, da ugovor ni obrazložen in zato tudi ni utemeljen, ker ni dolžnik predložil nobenih dokazov za svoje trditve, da naj bi imel z upnikom ustni dogovor o drugačni poravnavi dolga, poleg tega pa niso pravno upoštevne njegove trditve v smeri, da je brez dohodkov in da plačila terjatve ne zmore, saj te trditve ne predstavljajo nobenega od razlogov po 55. čl. ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo. Vendar pa smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku, ki je določena v 15. čl. ZIZ, nalaga pritožbenemu sodišču, da določene kršitve (izvršilnega) postopka upošteva po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). In v obravnavanem primeru je podana kršitev po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP; bistvena kršitev določb postopka je namreč vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. V izvršilnem predlogu je kot upnik navedena Občina P., ki jo zastopa tam imenovana županja - "ki jo zastopa J. p. O. P. d.o.o.". Skladno s takšnim izvršilnim predlogom je bil 11.12.2002 izdan sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik ugovarjal in je bil ta ugovor z izpodbijanim sklepom zavrnjen. 87. čl. ZPP določa, kdo so lahko pooblaščenci strank v postopkih pred raznimi sodišči (pred okrajnim sodiščem vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben, pred ostalimi rednimi sodišči pa je to lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit). Na podlagi teh določil je jasno, da je lahko pooblaščenec stranke v sodnem postopku le fizična oseba (edina izjema je odvetniška družba, vendar pa to glede na posebno določilo Zakona o odvetništvu). Ker pa J. p. O. P. d.o.o. ni takšna oseba, v sodnem postopku upnika ne more zastopati. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pred ponovno odločitvijo o ugovoru dolžnika, upnika pozvati k odobritvi vložitve predloga za izvršbo (2. in 5. odst. 98. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ); v kolikor upnik odobritve ne bo podal, bo sodišče prve stopnje ob reševanju ugovora dolžnika to okoliščino ustrezno upoštevalo.