Jedro

Če okoliščine konkretnega primera narekujejo izdajo začasne odredbe, ne da bi bila dolžniku dana možnost, da se o predlogu in dokazih izjavi, potem je treba kontardiktornost postopka zagotoviti v ugovornem postopku. Če sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, potem mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.

Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti (le) na podlagi mnenja CSD. Mnenja ni vročilo predlagateljici v izjavo, zato je pravno sredstvo zoper to odločitev ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba zoper izpodbijani del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo (drugi odstavek izreka sklepa), se šteje kot ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.

II. Pritožbi zoper izpodbijani del sklepa, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe (prvi odstavek izreka sklepa) se ugodi in se sklep v tem delu razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da se mladoletna otroka začasno do pravnomočne odločitve v tem postopku dodelita v varstvo in vzgojo ter oskrbo predlagateljici, da imata otroka stalni naslov prebivališča na naslovu N., da stiki med otrokoma in nasprotnim udeležencem začasno do pravnomočne odločitve v tej zadevi potekajo vsak torek, ko nasprotni udeleženec otroka prevzame iz vrtca oziroma šole do 18.00, ko nasprotni udeleženec pripelje otroka na dom predlagateljice in vsako drugo soboto od 9.00, ko nasprotni udeleženec otroka prevzame pri predlagateljici, do 18.00, ko nasprotni udeleženec pripelje otroka na predlagateljičin dom, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnega konca tega postopka, s tem, da ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve, nasprotnemu udeležencu pa se naloži, da je dolžan povrniti stroške tega postopka (prvi odstavek izreka sklepa 1. tč.).

2. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, da se otroka začasno do pravnomočne odločitve v tej zadevi zaupata v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu, da stiki predlagateljice z otrokoma potekajo vsak drug vikend od sobote od 9.00, ko ju nasprotni udeleženec pripelje na dom predlagateljice, do nedelje do 18.00, ko ju predlagateljica pripelje na dom nasprotnega udeleženca, in vsako sredo, ko ju predlagateljica prevzame v vrtcu oziroma šoli in ju nato do 18.00 pripelje na dom nasprotnega udeleženca, da je predlagateljica dolžna plačevati mesečno preživnino za vsakega otroka v višini 80,00 EUR od izdaje začasne odredbe dalje in sicer do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesece na transakcijski račun nasprotnega udeleženca, da se kršitelju začasne odredbe izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR, v primeru ponovne kršitve pa se mu izreče nova višja denarna kazen, da začasna odredba vstopi v veljavo z dnem njene izdaje in velja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma drugačne odločitve sodišča ter da bo priglašenih stroških sodišče odločalo s končno odločbo (drugi odstavek izreka sklepa 1. tč.).

_Povzetek pritožbenih navedb_

3. Predlagateljica izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico predlagateljice do izjave in s tem načelo kontradiktornosti. Sodišče pred izdajo sklepa predlagateljici ni vročilo mnenja CSD, na katerega je oprlo odločitev. Sodišče tudi po izdaji sklepa predlagateljici mnenja CSD ni vročilo. Sodišče ni izvedlo drugih dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica, ni zaslišalo udeležencev in ni razpisalo naroka ter ni postavilo izvedenca klinične psihologije. Trditve predlagateljice so diametralno nasprotne navedbam iz mnenja CSD. Neresnične so ugotovitve CSD, da je družina večkrat imela hude finančne stiske zaradi finančnega izčrpavanja predlagateljice. Predlagateljica je skrbela za družino, pripravljala hrano in pospravljala hišo. Nasprotni udeleženec je vozil otroka v vrtec in šolo, ker je hodil v službo v N. Na ta način se je uporabljal le en avtomobil in so bili stroški prevozov nižji. Nasprotni udeleženec ni pomagal predlagateljici pri skrbi za otroka, raje je počival in igral igrice na telefonu. Predlagateljica je skrbela, da sta bila otroka čista in oblečena, vozila je otroka k zdravniku, hodila je na govorilne ure in roditeljske sestanke. Nedokazane so trditve CSD, da otroka ne bi mogla živeti skupaj s predlagateljico in da predlagateljica ni skrbela za otroka. Predlagateljica lahko zagotovi otrokoma materialno stabilnost, čustveno podporo ter vse, kar otroka potrebujeta za zdrav in stabilen razvoj. Otroka se bolje počutita pri predlagateljici, kar je povedal tudi A. v izjavi na CSD. Navedba CSD, da se otroka bolje počutita pri nasprotnem udeležencu, so izmišljene. Otroka se nerada in z odporom vračata k nasprotnemu udeležencu in vedno govorita, da bi raje živela pri predlagateljici. Otroka pri nasprotnem udeležencu kažeta očitne znake pomanjkanja ljubezni, pozornosti in potrpežljivosti. Stiki, kot jih je predlagala predlagateljica v predlogu za izdajo začasne odredbe, so v največjo korist otrok. Predlagateljica je kupila šolske potrebščine in delovne zvezke. Nasprotni udeleženec k tem stroškom ni prispeval ničesar. Nasprotni udeleženec ni prijavil otroka na zajtrk v šoli, te stroške je krila predlagateljica. Nasprotni udeleženec otroške dodatke porablja za nakup alkoholnih pijač. Predlagateljica ni zaposlena, prejema le denarno socialno pomoč, ki pa ne zadošča za kritje stroškov preživljanja treh oseb. Nasprotni udeleženec je bil s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v ... II K 000/2021 z dne 21. 4. 2021 spoznan za krivega, da je predlagateljico 23. 11. 2020 ustrahoval in ji grozil, da jo bo napadel, zato mu je bila izrečena pogojna kazen, v katerem mu je bila določena kazen dveh mesecev zapora.

_O pritožbi zoper odločitev o začasni odredbi, ki je bila izdana po uradni dolžnosti_

4. Pritožbo zoper odločitev o začasni odredbi, ki je bila izdana po uradni dolžnosti, bo sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor.

5. Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti (le) na podlagi mnenja CSD. Mnenja ni vročilo predlagateljici v izjavo, zato je pravno sredstvo zoper to odločitev ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.

_O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga predlagateljice za izdajo začasne odredbe_

6. Pritožba je utemeljena.

7. Tudi v postopku izdaje začasne odredbe se udejanja načelo kontradiktornosti postopka, z vsemi posebnostmi, ki veljajo za te postopke. Če okoliščine konkretnega primera narekujejo izdajo začasne odredbe, ne da bi bila dolžniku dana možnost, da se o predlogu in dokazih izjavi, potem je treba kontardiktornost postopka zagotoviti v ugovornem postopku. Če sodišče zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, potem mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo. Sodišče lahko zavrne predlog za začasno odredbo, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, če že iz trditvene podlage izhaja, da niso zatrjevane okoliščine, ki kažejo na ogroženost otroka in s tem na nujnost ukrepanja že pred končno odločitvijo (glej prvi in drugi odstavek 157. in 161. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Če je predlagatelj ta dejstva v predlogu zatrjeval, potem mora sodišče izvesti dokaze, ki s stopnjo verjetnosti potrjujejo (ne)utemeljenost predloga. Argumentacija sodišča mora v sklepu vsebovati ne le razloge, na katerih temelji odločitev o (ne)utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, marveč, še posebej, če je predlog zavrnjen, umljive razloge, ki potrjujejo, da je bil nabor izvedenih dokazov oziroma izbor objektov in sredstev dokazovanja ustrezen (zadosten), ob upoštevanju, da gre za sumarni postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Zaupanje v postopek in argumentacijo (torej metode ugotavljanja dejanskega stanja) implicira tudi zaupanje v rezultate, dobljene s takim postopkom in s tako argumentacijo.1

8. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga predlagateljice za izdajo začasne odredbe utemeljilo (le) na mnenju CSD, ki ga predlagateljici ni vročilo v izjavo. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje na ta način kršilo načelo kontradiktornosti in predlagateljici pravico do izjave in da sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica. Sodišče prve stopnje je iz teh razlogov storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

9. V novem postopku mora sodišče prve stopnje vročiti mnenje CSD predlagateljici in nasprotnemu udeležencu ter jima dati možnost, da se glede mnenja izjavita, nato pa mora oceniti, katere dokaze je treba izvesti v zvezi z odločanjem o predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe oziroma v zvezi z njenim ugovorom zoper sklep o začasni odredbi, ki ga je sodišče izdalo po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče znova izpostavlja, da sodišče lahko izda začasno odredbo le v primeru, če je otrok ogrožen. Ogrožen pa je takrat, če je izkazano, da je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne in druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).

10. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga predlagateljice za izdajo začasne odredbe je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in sklep v omenjenem delu razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

_Odločitev o stroških pritožbenega postopka_

11. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list – GV Založba 2005, stran 93.