Jedro

Postavitev kmečke lope na predmetni gozdni parceli je po OPN sicer dopustna, vendar pa je parcela v območju Natura 2000, znotraj osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, in po gozdnogospodarskem načrtu Jezeršek 2009-2018 na drugi stopnji s poudarjeno biotopsko in hidrološko funkcijo gozdov, da se nudi živalim prostor za preživetje ter varuje vire pitne vode in podzemne tokove. Poleg tega pa je v neposredni bližini navedene parcele urejen večji laz, ki se ga vzdržuje za potrebe divjadi, zato ima prostor poudarjeno biotopsko funkcijo na prvi stopnji. Glede na navedeno je po oceni sodišča tožena stranka utemeljeno zavrnila zahtevo za izdajo soglasja za gradnjo kmečke lope na tej parceli.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo soglasja k postavitvi pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta – kmečke lope na par. št. 1401 k.o. A. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da parc. št. 1401 v k.o. A., na kateri želi tožeča stranka postaviti pomožni kmetijsko-gozdarski objekt-kmečko lopo, meri 1,0741 ha in je po katastru v celoti gozd 6. razreda. Navedena parcela je v naravi v celoti obrasla z gozdom. V občinskem prostorskem aktu je planska raba navedene parcele v celoti gozd. Parcela v celoti leži znotraj gozdne krajine in je 2,5 km oddaljena od najbližjega naselja in 300 m od gozdne ceste. Leži znotraj osrednjega območja pojavljanja velikih zveri in v območju Natura 2000, zato ima ta gozd po gozdnogospodarskem načrtu Jezerščak (2009-2018), poudarjeno biotopsko funkcijo na 2. stopnji. Druga stopnja v tem gozdu je tudi zaradi karbonatne matične podlage in poudarjene hidrološke funkcije gozda. Poleg povedanega je v neposredni bližini navedene parcele (83 m) urejen večji laz, ki se ga vzdržuje za potrebe divjadi, zato ima ta prostor poudarjeno biotopsko funkcijo na 1. stopnji. Iz obrazložitve še izhaja, da je bilo pri ogledu na terenu ugotovljeno, da na navedeni parceli stoji zidan objekt, ki je bil pred dvema letoma v celoti obnovljen in odgovarja, v vlogi navedenim, dimenzijam kmečke lope, ki ga mora, po navedbah tožeče stranke, na zahtevo gradbene inšpekcije odstraniti, zato bi na isti lokaciji postavila kmečko lopo. Do navedenega objekta ni mogoče priti po gozdni cesti pač pa le po gozdni vlaki.

Iz zaključka obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da zahtevanega soglasja ni mogoče izdati, ker postavitev kmečke lope na navedeni parceli ni v skladu s tradicionalnim načinom gospodarjenja z gozdom, saj se lope za shranjevanje orodja nikoli niso postavljale v gozdu, še posebej ne kmečke lope, saj je parcela, kjer namerava tožeča stranka postaviti tak objekt zelo oddaljena od njenega bivališča (cca 8 km) oziroma najbližjega naselja (2,5 km) in leži v območju strnjenih gozdov in ne v neposredni bližini grajenega območja kmetije. Postavitev kmečke lope na navedeni parceli tudi ne bi bila v skladu z določili gozdno gospodarskega načrta za gozdno gospodarsko enoto Jezerščak 2009-2018, ki predvideva gradnjo objektov zunaj gozda z minimalnim odmikom vsaj eno dreveso višino od gozdnega roba. Navedena parcela pa je v naravi v celoti gozd, zato bi bila potrebna krčitev gozda, kar pa je v tem primeru neprimerno. Postavitev kmečke lope na navedeni parceli tudi ni v skladu s 3. točko 21. člena Zakona o gozdovih, saj bi zadrževanje ljudi v tem prostoru, ki ni povezano z opravljanjem gozdno gospodarskih del v gozdovih, ogrozilo delovanje biotopske in hidrološke funkcije okoliških gozdov. Dostop z osebnimi motornimi vozili, ki bi bil nujen za dostop do kmečke lope in orodja, pa je direktno v nasprotju s 1. členom Uredbe o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, saj do navedene parcele, kjer naj bi tožeča stranka postavila kmečko lopo ne vodi kategorizirana javna oziroma gozdna cesta ampak samo traktorska vlaka, ki tudi ni katastrska pot. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo št. 3406-242/2011/3 z dne 20. 4. 2012 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da projektni pogoji soglasodajalcev v varovalnih pasovih gospodarske infrastrukture niso potrebni (četrti odstavek 74. a člena Zakona o graditvi objektov), saj gre za nezahteven objekt, ki ne bo imel nobenih komunalnih priključkov. Pravna podlaga za izdajo soglasja po 21. členu Zakona o gozdovih pa je 206. člen Zakona o graditvi objektov, vendar le kot predpis, ki določa, da se organ, ki mora izdati soglasje po 21. členu Zakona o gozdovih, šteje med ostale soglasodajalce, ki morajo na podlagi drugih predpisov izdati soglasje za gradnjo. To pa pomeni, da pristojna upravna enota ne more izdati pozitivnega gradbenega dovoljenja brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pa čeprav je gradnja nezahtevnega objekta v skladu z določili prostorskega akta, kot to izhaja iz lokacijske informacije Občine Pivka z dne 22. 3. 2011. V tretjem odstavku 21. člena Zakona o gozdovih so določeni pogoji, ob katerih soglasja ni mogoče izdati in sicer takrat, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov, pri čemer se pri presoji ogroženosti upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov, zato bi moral upravni organ prve stopnje ugotoviti ogroženost gozda na parc. št. 1401 k.o. A. zaradi predvidenega posega. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sicer navedel biotopsko in hidrološko funkcijo gozda na navedenem območju, vendar pa ni obrazložil niti dejstev niti okoliščin, zaradi katerih bodo te funkcije gozda bistveno ogrožene. Da ne gre za bistveno ogroženost funkcije gozda pa izhaja tudi iz naravovarstvenih pogojev, ki jih je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje iz katerih izhaja, da posledice učinka načrtovane gradnje niso bistvene in ne bodo škodljivo vplivale na stanje varovanih vrst in habitatnih tipov ter na varstvene cilje varovanega območja. Navaja še, da je navedeno odločbo prejela šele po vložitvi pritožbe zoper izpodbijano odločbo, zato jo lahko prilaga šele sedaj hkrati s tožbo. Tudi ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da je bilo treba soglasje zavrniti tudi zato, ker je na podlagi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Jezeršček 2009-2018 prepovedano krčenje gozda, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. Ne drži namreč, da bi bilo treba za postavitev kmečke lope krčiti gozd. Poleg povedanega je sporna tudi ugotovitev da je postavitev pomožnih gozdnogospodarskih objektov dovoljenja samo izven gozda z minimalnim odmikom vsaj eno drevesno višino od gozdnega roba. To je sicer zapisano v gozdnogospodarskem načrtu, vendar gre za usmeritve za posege v gozd in gozdni prostor, ki jih mora zavod posredovati pri oblikovanju urbanistične dokumentacije, torej pri oblikovanju prostorskih aktov. Poleg navedenega pa si je prvostopni organ očitno tudi napačno razlagal pojem „gozdni rob“, ki ga ni mogoče enačiti niti s parcelno mejo zemljišča niti z mejo območja gozdnih površin.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vse očitke zavrača kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožeča stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) je potrebno za posege v gozd in gozdni prostor dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se mora pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. V tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da navedenega soglasja ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor razvrednotili ali poškodovali gozd oziroma bistveno ogrozili funkcijo gozda, pri presoji ogroženosti pa se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov. Tako je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da je sicer postavitev kmečke lope na navedeni parceli po OPN Pivka dopustna, vendar pa je gozdna parcela št. 1401 k.o. A. v območju Natura 2000, znotraj osrednjega območja pojavljanja velikih zveri in po gozdnogospodarskem načrtu Jezerščak 2009-2018 na drugi stopnji s poudarjeno biotopsko in hidrološko funkcijo gozdov, da se nudi živalim prostor za preživetje ter varuje vire pitne vode in podzemne tokove. Poleg tega je v neposredni bližini navedene parcele urejen večji laz, ki se ga vzdržuje za potrebe divjadi, zato ima prostor poudarjeno biotopsko funkcijo na prvi stopnji. Glede na navedeno je tudi po oceni sodišča, v tem delu izpodbijana odločba dovolj obrazložena. Sodišče še ugotavlja, da soglasje Zavoda za gozdove izdano (oziroma zavrnjeno) po 21. členu ZG zasleduje varovanje gozdne površine v skladu z gozdnogospodarskimi načrtni in Zakona o gozdovih, zato sklicevanje tožeče stranke na izdane naravovarstvene pogoje Agencije Republike Slovenije za okolje, v tem primeru ni utemeljeno.

V zvezi z navedbami tožeče stranke, da je v izpodbijani odločbi napačno uporabljena določba iz gozdnogospodarskega načrta, da je postavitev pomožnih gozdnogospodarskih objektov dovoljenja samo izven gozda z minimalnim odmikom vsaj 1 drevesno višino od gozdnega roba, pa sodišče ugotavlja, da je bilo nesporno ugotovljeno, da je parc. št. 1401 k.o. A. gozdna parcela znotraj gozda, zato tudi iz tega razloga na navedeni parceli ni mogoče, ob uporabi določb gozdnogospodarskega načrta, dovoliti postavitev pomožnega objekta,saj ne gre za gozdni rob in odmik od le tega. Navedba tožeče stranke, da se navedena določba uporablja zgolj za oblikovanje prostorskih aktov pa je neupoštevna, saj je navedeno določbo potrebno prav zaradi tega upoštevati tudi pri izdaji soglasja za poseg v prostor v skladu z 21. členom ZG, za vsak konkreten poseg v gozd.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.