Jedro

Pogoji, pod katerimi se zakonec šteje za vzdrževanega družinskega člana, so določeni v 115. členu ZDoh-2, med njimi tudi pogoj, da zakonec nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana iz 3. točke 1. odstavka 114. člena ZDoh-2. Določba 9. odstavka 114. člena ZDoh-2 po presoji sodišča le omejuje priznanje posebne olajšave na čas, ko je zavezanec vzdrževanega družinskega člana tudi dejansko preživljal.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Kranj tožniku odmeril dohodnino za leto 2008 v znesku 16,73 EUR. Pri odmeri mu, enako kot pred tem v informativnem izračunu dohodnine, ni priznana posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana (ženo) z utemeljitvijo, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje olajšave, določeni v 115. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006 do 20/2009, v nadaljevanju: ZDoh-2).

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-01-432/2009-2 z dne 12. 1. 2010 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se v skladu s 114. členom ZDoh-2 kot posebna olajšava prizna zmanjšanje letne davčne osnove, in sicer za vzdrževanega družinskega člana, ki ni otrok, za leto 2008, 2.183,76 EUR letno. V skladu s 1. odstavkom 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V 9. odstavku pa 114. člen določa, da se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal, če ga ni vzdrževal vse leto. Stališče tožnika, da bi mu morala biti olajšava na tej podlagi priznana za obdobje 10 mesecev, pritožbeni organ zavrne. Ugotavlja namreč, da je mesečna pokojnina tožnikove žene v letu 2008 sicer znašala manj, kot znaša mesečna olajšava za vzdrževanega družinskega člana, je pa poleg pokojnine v letu 2008 prejela tudi varstveni dodatek k pokojnini v višini 150 EUR in 178,42 EUR obresti iz vezanih depozitov od banke A. d.d. Čeprav je bil njen dohodek mesečno pogosto nižji od mesečnega zneska olajšave, je bil njen dohodek stalen. Varstveni dodatek in obresti pa sta, čeprav izplačana v enkratnem znesku, celoletna dohodka in se pri ugotavljanju mesečnih lastnih dohodkov za preživljanje upoštevata v ustrezni mesečni višini. Vsota varstvenega dodatka in obresti (328,42 EUR), razdeljena na 12 delov, znaša mesečno 27,36 EUR, kar skupaj z najnižjim mesečnim dohodkom tožnikove žene (pokojnina za januar 2008) v višini 158,69 EUR, znaša 186,05 EUR in presega mesečno olajšavo za leto 2008 (181,98 EUR). Iz navedenega razloga tožniku posebna olajšava utemeljeno ni bila priznana.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja, ker meni, da je nepravilna in neskladna z zakonom. Državna pokojnina za mesec januar 2008 je znašala 158,69 EUR. Če izredni varstveni dodatek v višini 150 EUR razdelimo čez vse leto, moramo tej pokojnini prišteti še 12,50 EUR. Pritožbeni organ pri svoji odločitvi ni upošteval obdobja, na katero se poračuni dohodnine nanašajo. Novembrski poračun zato ne more vplivati na izračun dohodka za meseč januar 2008. Februarski poračun v višini 6,03 EUR se porazdeli na obdobje november 2007 - februar 2008, torej moramo prišteti še 2,01 EUR. Obresti, ki so bile nakazane na ženin račun, prvostopni organ ni upošteval. Pritožbeni organ pa je zahtevek tožnika zavrnil prav zaradi njihovega upoštevanja. Ob upoštevanju pokojnine in ustreznega deleža izrednega varstvenega dodatka 12,50 EUR in 2,01 EUR, znaša mesečni dohodek tožnikove žene za mesec januar 2008 173,20 EUR, kar je manj od mesečne olajšave, zato bi tožniku ta vsaj za mesec januar 2008 morala biti priznana. Če bi mu bila, dohodnine za leto 2008 ne bi bil dolžan plačati.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih odločbe o pritožbi. Dodaja pa, da so obresti dohodek, ki prispeva k preživljanju osebe in se zato pri ugotavljanju pogojev za priznanje posebne olajšave upoštevajo. Trditev tožnika, da se obresti ne upoštevajo, ker je njihov znesek nižji od praga obdavčitve, je neutemeljena. Po 115. členu ZDoh-2 se kot dohodke vzdrževanih družinskih članov šteje vse dohodke po tem zakonu, torej obdavčljive in neobdavčljive. Iz navedenih razlogov predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Po prejemu odgovora na tožbo tožnik svoja stališča dodatno obrazloži še s pripravljalno vlogo. Ne strinja se predvsem s stališčem, da se dodatna dohodka razdelita po vseh mesecih in opozarja na vprašanje, kako so obračunali dohodnino v primeru, ki ga navaja v drugem odstavku priloge 6 k tožbi. Obresti, ki jih pri izračunu upošteva pritožbeni organ, pa so iz razlogov, ki jih izčrpno navede, skupen prihranek obeh zakoncev.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja ugotovitvijo organa prve stopnje, da pogoji za priznanje posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določeni v 115. členu ZDoh-2, niso izpolnjeni.

V obravnavanem primeru je tudi v upravnem sporu sporna izpolnitev pogoja višine lastnih dohodkov tožnikove žene, za katero je tožnik že v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine in v pritožbi olajšavo uveljavljal za 10 mesecev v letu 2008. Pritožbeni organ izpolnitev pogoja po presoji sodišča neutemeljeno ugotavlja (na mesečni ravni) s sklicevanjem na 9. odstavek 114. člena ZDoh-2, po katerem se, če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal. Pogoji, pod katerimi se za družinskega člana šteje tudi zakonec, so določeni v 115. členu ZDoh-2, med njimi pogoj, da zakonec nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana iz 3. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2 (za leto 2008 ta znaša 2.183,76 EUR). 9. odstavek 114. člena ZDoh-2 po presoji sodišča le omejuje priznanje posebne olajšave na čas, ko je zavezanec vzdrževanega družinskega člana tudi dejansko preživljal. V obravnavani zadevi ni spora o tem, da so dohodki tožnikove žene v letu 2008 presegali višino olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Ni namreč spora, da je prejela pokojnino v znesku 2067,48 EUR in izredni varstveni dodatek v višini 150 EUR, ki skupaj, tudi brez upoštevanja obresti od vezanih depozitov, presegata predpisano mejo 2.183,76 EUR. Pogoji za priznanje posebne olajšave že na tej podlagi niso izpolnjeni. Sodišče zato ni presojalo utemeljenosti ugovorov tožnika, ki se nanašajo na upoštevnost dohodkov iz obresti od vezanih depozitov.

Tretja točka Pojasnila DURS št. 4210-982/2006 z dne 19. 4. 2007, na katero se sklicuje tožnik, se na primer, kot je obravnavani, ne nanaša. Nanaša se namreč na primer, če se oseba po drugih pogojih, določenih za vzdrževanega družinskega člana, ne šteje za vzdrževanega družinskega člana za celo leto. Ne gre torej za pogoj višine lastnih dohodkov za preživljanje (ki niso izpolnjeni celo leto), kot meni tožnik, temveč za druge pogoje, pod katerimi se posamezne osebe, skladno z zakonom štejejo za vzdrževanega družinskega člana. Tudi primer, ki ga v prilogi 6 k tožbi navaja tožnik, z obravnavano zadevo ni primerljiv. V navedenem primeru gre prav za položaj, na katerega se nanaša navedena 3. točka pojasnila in v katerem pogoj (zakonec, ki ni zaposlen) ni bil izpolnjen v celotnem davčnem obdobju.

Sodišče po navedenem tožbi ni moglo ugoditi, čeprav višina lastnih dohodkov tožnikove žene za preživljanje le malenkostno presega predpisano višino posebne olajšave. Gre za kogentno zakonsko ureditev, na katero je pri svojem odločanju vezano tudi sodišče. Izpodbijana odločitev je po navedenem pravilna in skladna z zakonom, vendar iz drugih razlogov od tistih, s katerimi odločitev kot pravilno potrdi davčni organ druge stopnje. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi tretje alinee 2. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010, v nadaljevanju: ZUS-1). V zadevi je odločilo brez glavne obravnave skladno s 1. odstavkom 59. člena istega zakona.