Jedro

Upnica z izvršbo ne more poseči na dolžniku neizplačane zneske malice, pravice iz delovnega razmerja, med katere v skladu s prvim odstavkom 130. člena ZDR-1 sodi tudi pravica do povračila stroškov za prehrano med delom, pa lahko proti svojemu delodajalcu uveljavlja le delavec, torej dolžnik. Vsekakor pa dolžnici ostaja možnost vložitve tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, v smislu določb 255. in 256. člen OZ, da je dolžnik zaradi opustitve uveljavljanja svojih pravic do delodajalca, poslabšal svojo zmožnost poplačila obveznosti do upnikov in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti, pri čemer mora biti upoštevan rok iz 257. člena OZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu v I. točki izreka dolžniku (prej dolžnikovemu dolžniku) C. P. d.o.o. naložilo, da v 8 dneh od prejema sklepa poravna upnici vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v In 138/2012 z dne 11. 4. 2012, ki je postal pravnomočen dne 4. 9. 2012, in sicer štiri zneske po 10,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zneska 10,71 EUR od dne 18. 8. 2014, 18. 9. 2014, 18. 10. 2014 in 18. 11. 2014 dalje do plačila. V II. točki izreka je odločilo še, da se v nasprotnem primeru za izterjavo navedenih zneskov dovoli izvršba z rubežem sredstev pri organizacijah za plačilni promet, ki jih ima dolžnik (prej dolžnikov dolžnik) C. P. d.o.o.. V III. točki izreka je v preostalem delu zavrnilo upničin predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika na podlagi 134. člena ZIZ v vlogi z dne 15. 7. 2014, dopolnjeni dne 28. 10. 2014, 7. 4. 2015 in 6. 5. 2015.2. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila upnica, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V obsežni pritožbi vsebinsko izpodbija III. točko izreka, ki predstavlja zavrnilni del prvostopenjske odločitve o njenem predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika. Najprej graja prvostopenjski zaključek, da upnici ne pripadajo s strani dolžnikovega dolžnika (C. P. d.o.o.) v času trajanja te izvršbe neobračunane in neizplačane malice, saj bi lahko kršitev pravic iz delovnega razmerja zoper svojega delodajalca uveljavljal le delavec torej dolžnik, ne pa tudi njegov upnik. Meni, da bi zaradi navedenega sklepanja upničina terjatev postala praktično neizvršljiva, ker dolžnik pravic do svojega delodajalca noče in ne bo nikoli uveljavljal, saj je njegov cilj ohranjanje lastnega premoženja na škodo upnice. Opisuje življenjske okoliščine dolžnika z njegovo zunajzakonsko partnerko. Meni, da bi jo sodišče moralo napotiti na pravdo za ugotovitev in določitev dolžnikovega deleža na skupnem premoženju dolžnika in njegove zunajzakonske partnerke, kamor nedvomno sodi tudi skupno podjetje C. P. d.o.o.. Sodišče poziva, da po uradni dolžnosti na pristojno Državno tožilstvo poda prijavo zoper dolžnika, dolžnikovega dolžnika in odgovorno osebo dolžnikovega dolžnika, ker imajo materialne posledice opustitve dolžnikovih pravic v korist solastnega in na originarni način pridobljenega podjetja C. P. d.o.o. (konkretno neobračunane malice v znesku 3.684,24 EUR), posledice v neizvršljivosti upničine terjatve, s tem pa kršitev njene temeljne ustavne pravice do sodnega varstva. Navaja še, da je v predlogu za izvršbo dne 16. 1. 2012 predlagala izvršbo na dolžnikovo plačo, kakor tudi druge stalne prejemke iz delovnega razmerja. Kljub natančno podanim izračunom dolžniku neizplačanih malic in drugih, na upničin bančni račun neodvedenih prejemkov iz dolžnikovega delovnega razmerja, ki jih je upnica lahko opravila šele po tem, ko je dne 29. 4. 2015 od sodišča v vednost prejela podatke DURS in obračune dolžnikovih plač, je sodišče prve stopnje odločilo, da upnica do dolžnikovega dolžnika nima terjatve v znesku 7.598,67 EUR, ker da se sklep o izvršbi na dolžnikovo plačo, nanaša le na njegovo plačo, ne pa tudi na druge dolžnikove prejemke iz delovnega razmerja, ker upnica ni pravilno dopolnila predloga za izvršbo. Nasprotuje tudi prvostopenjskim razlogom, da upnici ne pripadajo dolžniku izplačani regresi v letih 2012, 2013, 2014 in 2015. Navaja, da izvršba na plačo pomeni generičen pojem in ne zajema le dolžnikove plače temveč tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, pri čemer se sklicuje na številne odločitve iz sodne prakse ter se zavzema za zagotovitev enotne sodne prakse ter varovanje ustavnih pravic enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Sodišču druge stopnje predlaga: 1.) da izpodbijani sklep zavrže v delu, ki je v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso in sicer, tako da se z veljavnostjo od dne 4. 9. 2012 upnici prizna polna pravica rubeža vseh dolžnikovih prejemkov iz delovnega razmerja, ki niso izrecno izvzeti iz izvršbe; 2.) da rubež vseh denarnih prejemkov iz delovnega razmerja velja neprekinjeno od dne 4. 9. 2012 - od pravnomočnosti sklepa o izvršbi do pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje z dne 29. 6. 2015; 3.) da na isti podlagi razširi izvršbo zoper dolžnikovega dolžnika, ker dolžnikovih prejemkov iz delovnega razmerja na upničin račun ni odvedel najmanj 3.914,43 EUR; 4.) da sprejme sklep in namesto dolžnika v pravdo zoper dolžnikovega delodajalca na Delovno sodišče napoti upnico; 5.) da upnico napoti na ugotovitev in razdružitev na originarni način pridobljenega skupnega premoženja, ki ga ima dolžnik v solastnini z zunajzakonsko partnerko in 6.) da zaradi suma kaznivega dejanja oškodovanja upnika, sodišče po uradni dolžnosti zadevo preda v preučitev pristojnemu Državnemu tožilstvu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ( v nadaljevanju ZIZ).

5. Upnica v izvršilnem postopku ni predlagala izvršbe na poslovnem deležu dolžnika v družbi C. P. d.o.o., torej na premoženju, ki bi po zatrjevanju upnice predstavljalo skupno premoženje dolžnika in njegove zunajzakonske partnerke, a je uradno le v lasti zunajzakonske partnerke dolžnika. Šele v primeru takšnega predloga, bi sodišče prve stopnje upnico pozvalo, da z javno listino, ali po zakonu overjeno zasebno listino izkaže dolžnikovo lastništvo poslovnega deleža v navedeni družbi, v kolikor to ne bi bilo mogoče pa, da slednje dokaže s pravnomočno sodbo. V tem primeru bi upnica vložila tožbo, s katero bi zahtevala ugotovitev deleža dolžnika na skupnem premoženju dolžnika in njegove zunajzakonske partnerke. Sicer pa sodišče nima nobenega razloga upnico kakorkoli pozivati na dokazovanje deleža dolžnika na skupnem premoženju oziroma jo napotiti na pravdo za ugotovitev in razdružitev skupnega premoženja, kot zmotno zahteva upnica.

6. Sodišče druge stopnje glede predloga upnice, izraženega v pritožbi, da naj sodišče sprejme sklep in namesto dolžnika v pravdo zoper dolžnikovega delodajalca na Delovno sodišče napoti upnico, pojasnjuje, da ZIZ izvršilnemu sodišču ne nalaga nobene dolžnosti, da bi dolžnico v konkretnem primeru napotilo na pravdo ali drug postopek z namenom ugotavljanja utemeljenosti terjatve dolžnika do njegovega delodajalca. Upnica z izvršbo ne more poseči na dolžniku neizplačane zneske malice, pravice iz delovnega razmerja, med katere v skladu s prvim odstavkom 130. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) sodi tudi pravica do povračila stroškov za prehrano med delom, pa lahko proti svojemu delodajalcu uveljavlja le delavec, torej dolžnik. Vsekakor pa dolžnici ostaja možnost vložitve tožbe zaradi izpodbijanja dolžnikovih dejanj, v smislu določb 255. in 256. člen Obligacijskega zakonika (OZ), da je dolžnik zaradi opustitve uveljavljanja svojih pravic do delodajalca, poslabšal svojo zmožnost poplačila obveznosti do upnikov in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti, pri čemer mora biti upoštevan rok iz 257. člena OZ.

7. Sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 11. 4. 2012 ni odločilo o celotnem predlogu upnice za izvršbo z dne 16. 1. 2012, saj je o njenem predlogu za izvršbo glede predlaganih sredstev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, odločilo le v delu, to je z dovolitvijo izvršbe z rubežem plače, ki jo dolžnik prejema pri svojem dolžniku - delodajalcu C. P. d.o.o., ne pa tudi v delu dovolitve rubeža drugih stalnih prejemkov dolžnika iz delovnega razmerja. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, dolžnica v roku (predpisanem v prvem odstavku 325. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) od vročitve sklepa o izvršbi ni predlagala njegove dopolnitve po 325. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v tej smeri, zato je s pravnomočnostjo sklepa o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 26. 6. 2012, ki je postal pravnomočen dne 4. 9. 2012, postal pravnomočen tudi sklep o izvršbi z dne 11. 4. 2012. Sodišče prve stopnje je sicer dne 29. 6. 2015 izdalo sklep, s katerim je dovolilo izvršbo še z rubežem drugih dolžnikovih stalnih prejemkov iz delovnega razmerja, vendar slednje upnici daje pravico do izvršbe na te druge dolžnikove prejemke iz delovnega razmerja šele po pravnomočnosti sklepa z dne 29. 6. 2015, ne pa tudi v obdobju od pravnomočnosti sklep o izvršbi dne 4. 9. 2012 do pravnomočnosti sklepa z dne 29. 6. 2015, za kar se upnica neutemeljeno zavzema v pritožbi. Upoštevaje zahtevo po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva je treba ločiti primer, ko (pravnomočni) sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača, kot je bilo v obravnavanem primeru, ki ga zato ni mogoče enačiti s primeri iz sodne prakse, na katere se sklicuje upnica v pritožbi.

8. V zvezi s pritožbenim predlogom sodišču, da zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnika, po uradni dolžnosti zadevo preda v preučitev pristojnemu Državnemu tožilstvu, je pritožnici pojasniti, da lahko po 146. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vsakdo naznani kaznivo dejanje, tako tudi upnica, če je prepričana, da je bilo storjeno.

9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo upnice ter potrdilo sklep sodišča druge stopnje v izpodbijani III. točki izreka.

10. Upnica povrnitve pritožbenih stroškov ni zahtevala, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).