Jedro

Odločba o priglasitvi starega orožja po 18. členu Zakona o orožju se izda lahko le osebi, ki je tako orožje nabavila na zakonit način od osebe, ki je tako orožje zakonito posedovala, torej je imela zanj odločbo, izdano na podlagi že navedene zakonske določbe (listino za posest tega orožja).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote z dne 16.2.1995, s katero je zavrnila priglasitev lovske puške kal. 12/12 za staro orožje, ker naj bi bilo orožje najdeno (puško je našel na podstrešju svoje stare hiše S.K., ki jo je nato prodal tožniku) in se pri tem sklicuje na določbi 43. in 18. člena Zakona o orožju. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je prvostopna odločitev formalno in materialnopravno pravilna. Po Zakonu o orožju je priglasitev možna le za staro orožje, ki so ga osebe, ki tako orožje zbirajo, nabavile. Nabavljeno v kontekstu že navedenega 18. in 43. člena zakona pomeni, da orožja ni mogoče zakonito nabaviti od posestnika, ki je orožje našel ali celo ukradel. Tožnik bi v danem primeru moral opustiti nabavo orožja, saj je vedel, da nabavlja najdeno orožje, ki ga ni mogoče priglasiti kot staro orožje.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke, ker meni, da je pravno neutemeljena. Navedena puška ne predstavlja najdene stvari, saj jo je prodajalec našel na podstrešju svoje hiše, ki jo je pridobil z dedovanjem. V trenutku zapustnikove smrti je v njegovo last prešla tudi hiša, kot tudi vse v njej nahajajoče se premične stvari. Zato je po njegovem mnenju ta tudi zakoniti lastnik in upravičen prodajalec, ne pa najditelj, kot navaja tožena stranka. Ker je torej dejansko stanje drugačno, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V stvari gre za priglasitev starega orožja (lovske puške) po 3. odstavku 18. člena Zakona o orožju (Uradni list SRS št. 17/81 in 44/90), ki določa, da občani, ki zbirajo staro strelno orožje, morajo tako orožje priglasiti najkasneje v 15 dneh potem, ko so ga pridobili in da jim za priglašeno orožje izda pristojni organ odločbo o tem, da gre za staro strelno orožje. Iz 1. odstavka tega člena pa izhaja, da se sme staro orožje nabavljati brez dovoljenja ter imeti v posesti in nositi brez orožnega lista. Po 10. točki 1. odstavka 3. člena tega zakona pa odločba iz 18. člena predstavlja listino za posest oziroma za nošenje takega orožja. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da se izda odločba o tem, da gre za staro strelno orožje, če je izpolnjen pogoj, da gre za staro strelno orožje in če se to priglasi najpozneje v 15 dneh potem, ko je bilo pridobljeno. Upravni organ je v tem primeru zavrnil izdajo odločbe, ker naj bi oseba, ki je to staro orožje tožniku prodala, to našla na podstrešju podedovane hiše in bi ga zato ta morala v smislu 43. člena Zakona o orožju takoj, najpozneje pa v treh dneh izročiti najbližji policijski postaji ali o tem obvestiti to postajo, česar pa ni storila in je tožnik za to vedel, pa ga je kljub temu nabavil. V konkretnem primeru je torej sporno pravno vprašanje, in sicer razlage pojmov "pridobljeno oziroma nabavljeno staro orožje". V postopku priglasitve starega orožja je pravno pomembna predvsem okoliščina, da je oseba (tožnik), ki je tako orožje priglasila, to pridobila (nabavila) na zakonit način. Ob upoštevanju že navedenih določb Zakona o orožju, se po mnenju sodišča, v skladu z naravo stvari, staro orožje lahko na zakonit način nabavi le od osebe, ki je tako orožje zakonito posedovala, torej je imela zanj odločbo, izdano na podlagi 18. člena zakona, ki istočasno predstavlja tudi listino za posest tega orožja (10. točka 1. odstavka 3. člena). Iz izpodbijane odločbe in tudi iz drugih podatkov v spisih ni razvidno, da bi oseba, ki je sporno orožje prodala tožniku, imela tako listino in tudi tožnik tega ne zatrjuje. Upravni organ je na podlagi ugotovljenih dejstev, da prodajalec navedene stare lovske puške, ki naj bi jo našel na podstrešju svoje stare hiše, te v zakonskem roku ni izročil pristojnemu organu (43. člen), niti je ni priglasil (18. člen), pravilno sklepal, da puška s strani tožnika ni bila nabavljena na zakonit način. Zato je po presoji sodišča utemeljeno zavrnil priglasitev navedene lovske puške. Tožbena trditev, da je prodajalec puško našel na podstrešju svoje stare hiše in jo je zato kot lastnik lahko zakonito prodal, iz že prej navedenih razlogov na odločitev v tej stvari ne more vplivati. Glede na naravo orožja, določa zakon posebne pogoje za nabavo in posest orožja (tudi starega), zato samo lastništvo, na katero se sklicuje tožnik, v tem postopku ni taka okoliščina, ki bi jo lahko tožnik z uspehom uveljavljal v upravnem sporu.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).