Jedro

Prodaja nepremičnine kot celote je urejena v 171.a členu ZIZ. Navedena določba predstavlja zakonsko podlago za prodajo nepremičnine kot celote tudi v primeru, ko je en solastnik v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se odredi prodaja premoženja v stečajni masi (I. točka), da se kot način prodaje določi javna dražba z zviševanjem izklicne cene (II. točka), da je predmet prodaje lastniški delež 1/2 nepremičnine ID znak 716 2881/4 (III. točka), da se izklicna cena za premoženje in pod točko III. določi v znesku 66.680,00 EUR (IV. točka), da znaša znesek varščine 10 % izklicne cene (V. točka), ter da upravitelj lahko poda soglasje, da se premoženje iz III. točke po pogojih iz tega sklepa proda skupaj z 1/2 solastniškim deležem M. G. v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I 125/2016 (IV. točka, pravilno VI. točka).

2. Zoper navedeni sklep je vložila stečajna dolžnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Stečajni upravitelj je podal izjavo, ki jo je treba šteti kot odgovor na pritožbo. Meni, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga upravitelja izdalo izpodbijani sklep za prodajo polovičnega deleža nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem na naslovu C., Rače. 6. Pritožnica v pritožbi navaja, da se o predlagani prodaji niso izrekli vsi ločitveni upniki. Meni, da jim je sodišče kršilo pravico do izjave, saj bi morali vsi soglašati s predlagano prodajo. Izklicna cena bo namreč bistveno vplivala na njihovo možnost poplačila.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je ta pritožbena navedba neutemeljena že zato, ker je sodišče prve stopnje zahtevo za podajo mnenja ločitvenih upnikov (v zvezi s predlagano prodajo in njenimi pogoji) objavilo dne 6. 6. 2018. Navedeno pomeni, da so imeli vsi ločitveni upniki možnost, da se s pozivom seznanijo in sporočijo sodišču svoje mnenje v zvezi s predlagano prodajo. ZFPPIPP pa nadalje tudi določa, da v primeru, če ločitveni upnik svojega mnenja sodišču ne sporoči v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje, velja, da je ta procesna predpostavka za odločitev sodišča izpolnjena (četrti odstavek 345. člena ZFPPIPP). Na podlagi navedenega je torej sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so po poteku 15-dnevnega roka po objavi izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa.

8. Stečajna dolžnica v pritožbi nadalje navaja, da sodišče prve stopnje niti v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ ni imelo zakonske podlage za izdajo soglasja, da se prodaja vrši v okviru izvršilnega postopka. Poudarja, da sta postopka stečaja in izvršbe strogo formalna postopka ter da morajo stečajni upravitelji pri prodaji upoštevati določbe ZFPPIPP. Dodaja, da gre za prodajo nepremičnin, zato bo posledično izgubila lastninsko pravico, ki je ustavno varovana kategorija.

9. Prodaja nepremičnine kot celote je urejena v 171.a členu ZIZ. Iz navedene določbe izhaja, da sodišče o začeti izvršbi na solastniški delež nepremičnine na predlog upnika obvesti tudi preostale solastnike nepremičnine, katerih deleži niso predmet izvršbe in jih obvesti, da lahko podajo soglasje, da se nepremičnina proda kot celota in jih seznani s pogoji prodaje. Sodišče s sklepom odloči, da se nepremičnina proda kot celota v primeru, da do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine podajo soglasje vsi solastniki (prvi in drugi odstavek 171.a člena ZIZ). Ne glede na določbe 197. in 198. člena tega zakona se solastniki poplačajo pred stroški izvršilnega postopka in upniki in 196. člena tega zakona (peti odstavek 171.a člena ZIZ).

10. Po presoji pritožbenega sodišča predstavlja navedena določba ZIZ zakonsko podlago za prodajo nepremičnine kot celote tudi v primeru, ko je en solastnik v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo prav tako soglasje kot se zahteva po drugem odstavku 171.a člena ZIZ, izrecno pa je določilo tudi pogoje prodaje, ki jih mora spoštovati sodišče v izvršilnem postopku. Določbe ZFPPIPP takšnega načina prodaje ne prepovedujejo, stečajna dolžnica pa v pritožbi tudi ne navede, katere določbe ZFPPIPP naj bi bile s takšnim načinom prodaje kršene. Stečajna dolžnica pa tudi ni pojasnila razlogov, zaradi katerih meni, da je sodišče nedopustno poseglo v njeno lastninsko pravico. Samo dejstvo, da se prodaja premoženje stečajne dolžnice, namreč ne predstavlja nedopustnega posega v njeno lastninsko pravico. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika predstavlja z zakonom predviden način unovčevanja stečajne mase (prva točka prvega odstavka 320. člena ZFPPIPP), unovčena stečajna masa pa je namenjena za poplačilo upnikov. Sicer pa je bil, kot izhaja iz sporočila stečajnega upravitelja, delež solastnika M. G. v izvršilnem postopku že prodan, zato iz navedenega razloga prodaja nepremičnine kot celote v izvršilnem postopku očitno ne bo več mogoča

11. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sklep sodišča prve stopnje je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.