Jedro

Jasno mora biti odločeno, ali se daje soglasje k uresničitvi odstopne pravice ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo pogojno soglasje k uresničitvi odstopne pravice glede vzajemno neizpolnjene dvostranske posredniške pogodbe z dne 20. 9. 2014, katere predmet je posredovanje pri sklenitvi gradbene pogodbe za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter dobavo in montažo opreme pri obnovi projekta v L. ter pomoč pri vodenju, koordinaciji in izpolnjevanju sklenjene gradbene pogodbe, sklenjene z B. K., in sicer pod odložnim pogojem, da bi se na podlagi kasneje ugotovljenih dejstev ugotovilo, da slednja posredniška pogodba predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa je uveljavljal kršitev 267. člena ZFPPIPP, absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v delu, v katerem sklep nima obrazložitve oziroma je pomanjkljiva glede učinkovanja odstopne izjave in ugotavljanja dejstva, na katere se veže pogoj. Navaja, da med strankami ni sporno, da posredniška pogodba po vsebini predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, kar napačno zaključuje sodišče prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi drugega odstavka 24. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba tista pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti: niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe; ali noben od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti. V primeru obstoja take pogodbe pridobi stečajni dolžnik z začetkom stečajnega postopka pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prvi odstavek 267. člena ZFPPIPP), pri čemer mora upnik v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka obvestiti upravitelja o svoji terjatvi do stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, sicer je stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve (četrti odstavek 265. člena ZFPPIPP).

5. Upnik je upravitelja v zakonskem roku obvestil o terjatvi do stečajnega dolžnika. V obvestilu o obstoju vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe je navedel, da je bila pogodba, s katero se je zavezal, da si bo prizadeval k sklenitvi gradbene pogodbe za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter dobavo in montažo opreme pri obnovi objekta v L. sklenjena 20. 9. 2013, 25. 9. 2013 pa je bila sklenjena še gradbena pogodba s podizvajalcem družbo S. d.o.o. in družbo K. K. d.d., ki je bila sklenjena s posredovanjem pritožnika. Po navedeni pogodbi se je pritožnik zavezal, da bo tudi v primeru sklenitve pomagal pri vodenju, koordinaciji in izpolnjevanju te pogodbi, stečajni dolžnik pa se je zavezal upniku plačati 12,5 % od ustvarjene razlike v ceni. Obstoj pogodbe sta stečajni dolžnik in pritožnik pisno potrdila v 5. členu Sporazuma o prenehanju funkcije direktorja in ureditvi medsebojnih razmerij iz naslova prenehanja funkcije z dne 20. 9. 2009. 6. Iz stečajne zadeve izhaja, da je sodišče pred tem, to je 5. 3. 2014 izdalo sklep, s katerim je upravitelju dovolilo končanje posla po gradbeni pogodbi z dne 25. 9. 2013, sklenjeni med družbami A.S. d.d. kot naročnikom, S. d.d. kot izvajalcem, S. s.i. d.o.o. kot podizvajalcem in K.K. d.o.o. kot inženirjem, pri čemer končanje posla vključuje tudi sklenitev sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij in dokončanje posla ter sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas do končanja predmetnega posla z delavcem, ki je bil že pred začetkom stečajnega postopka zaposlen pri dolžniku in je vodil predmetni posel. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se to nanaša na obveznosti, ki so preostale po tej pogodbi, pa jih stečajni dolžnik zaradi stečajnega postopka ne more izpolniti.

7. Pravilno opozarja pritožba, da mora biti jasno odločeno, ali se daje soglasje k uresničitvi odstopne pravice ali ne. To izhaja iz določbe četrtega odstavka 267. člena ZFPPIPP, ki določa, kdaj da sodišče soglasje k uresničitvi odstopne pravice. Predpostavka za to pa je, da sodišče predhodno opredeli razmerje med pritožnikom in dolžnikom kot vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Za tak sklep pa so predhodno potrebne konkretne navedbe upravitelja, ki se mora jasno opredeliti do vprašanja, ali je posredniška pogodba z začetkom stečajnega postopka ostala vzajemno neizpolnjena ali ne (prim. 24. člen ZFPPIPP). Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem postopku bo moral upravitelj jasno odgovoriti na vprašanje, ali šteje posredniško pogodbo s strani upnika v celoti za izpolnjeno, oziroma ali je na obeh straneh v času začetka stečajnega postopka bila ta pogodba (delno) neizpolnjena. Dejanske okoliščine mora podati upravitelj, sodišče naredi le pravno konkluzijo o obstoju vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Tega pa upravitelj v predlogu sodišču ni storil. Iz predloga upravitelja po eni strani izhaja, da ni neizpolnjenih obveznosti upnika, a kljub temu to možnost dopušča, za vsak slučaj. Višje sodišče sicer poudarja, da pritožbeni argument o obligaciji prizadevanja tu ni pomemben, saj pritožnik tudi ne navede, kaj naj bi se bil po začetku stečajnega postopka sploh še bil dolžan prizadevati v okviru posredniške pogodbe. Zgolj pripravljenost – biti na voljo ne more biti odločilna. Upravitelj bo moral ugotoviti, ali je na strani pritožnika še kakšna obveznost po posredniški pogodbi (ki bi se nanašala na tisti del posla, glede katerega je dovoljeno končanje posla).

8. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.