Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če pravni interes za vodenje pravde obstaja in je sodišče prve stopnje pravdni stranki na narok povabilo ter ga tudi izvedlo, pa tožeči stranki ni mogoče odreči priznanja stroškov za udeležbo na naroku. Tožena stranka je namreč tožbeni zahtevek pripoznala šele kasneje v postopku oziroma šele po prejemu odločitve pritožbenega sodišča.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 7.883,77 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 393,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne obstoji ločitvena pravica tožene stranke za prednostno poplačilo njenih terjatev v znesku 35,26 EUR s pp in 208.977,59 EUR s pp iz nepremičnine z ID znakom parcela 0000-83/122 do celote (I. točka sodbe na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v višini 5.971,40 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje).
2. Zoper II. točko izreka citirane sodbe tj. zoper sklep o stroških postopka je tožeča stranka vložila pritožbo. V tej je navedla, da je glede na vrednost spornega predmeta in opravljena dejanja ter glede na obveznost plačila sodne takse priznani znesek stroškov prenizek. Poleg tega je po njenem mnenju izračun napačen in ga glede na obrazložitev ni mogoče preizkusiti. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sklep o stroških ustrezno spremeni. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila. Pritožbene stroške je specificirala v stroškovniku na vlogi.
3. Na pritožbo tožeče stranke tožena stranka ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožnica pravilno uveljavlja, da je v izpodbijanem sklepu, upoštevaje zapis prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške za sodne takse, sestavo tožbe, pritožbe, odgovora na pritožbo, 2+1% materialnih stroškov in 22 % DDV na odvetniške storitve, sam izračun stroškov napačen. Prav tako pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje (najverjetneje) po pomoti ni upoštevalo odvetniških stroškov, ki so nastali z narokom z dne 28. 1. 2020 (kar je bilo v razveljavljenem sklepu XI Pg 1457/2019 z dne 28. 1. 2020 upoštevano kot strošek tožene stranke, saj je bilo glede umika ločitvene pravice materialnopravno izhodišče napačno).
6. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve zapisalo, da je tožeča stranka s tožbo uspela in da ji je zato tožena stranka dolžna povrniti stroške za sodne takse, sestavo tožbe, pritožbe, odgovora na pritožbo, 2+1% materialnih stroškov in 22 % DDV na odvetniške storitve ter da je odmera razvidna v spisu na list. št. 25, 38 in 40. Po preračunu vseh tako upoštevanih stroškovnih postavk in preverbi na navedenih listovnih številkah, pritožbeno sodišče enako kot pritožnica ugotavlja, da izračun, po katerem naj bi stroški tožeče stranke v tem postopku znašali 5.971,40 EUR, ni pravilen. Ob upoštevanju, da znašajo stroški za sestavo tožbe ob vrednosti spornega predmeta 209.012,85 EUR 1600 točk, za sestavo pritožbe 2000 točk, za odgovor na pritožbo 375 točk, materialni stroški po 11. členu Odvetniške tarife (OT) 49,75 točk in da je vse navedeno povečano še za 22 % DDV, znašajo vsi odvetniški stroški tožeče stranke 2.946,12 EUR (vrednost točke je 0,60 EUR; prvi odstavek 13. člena OT). Temu znesku je potrebno prišteti še sodne takse v skupni višini 3.563,00 EUR (3.555,00 EUR za redni postopek in 8,00 EUR za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe z dne 1. 4. 20201), kar pomeni, da je pravilni izračun teh stroškov 6.509,12 EUR in ne z izpodbijanim sklepom odmerjenih 5.971,40 EUR. Odmera stroškov iz izpodbijanega sklepa je torej neustrezna že iz navedenega razloga, se pa v nasprotju s pritožbeno navedbo da preveriti.
7. K tako pravilno izračunanemu znesku, ki ga je po preračunu ugotovilo pritožbeno sodišče tj. k znesku 6.509,12 EUR, pa je potrebno dodati tudi odvetniške stroške za narok z dne 28. 1. 2020. Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da je pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 374/2020 z dne 26. 8. 2020 razveljavilo odločitev o zavrženju tožbe XI Pg 1457/2019 z dne 28. 1. 2020 in zavrnilo njegovo stališče, da zaradi umika ločitvene pravice v odgovoru na tožbo tožeča stranka nima več pravnega interesa za ugotavljanje terjatve, ki je ni, zaradi česar so stroški, ki so nastali po umiku tožbe2, stroški tožeče stranke. Pritožbeno sodišče je v omenjenem sklepu pojasnilo, da podaja umika prijave ločitvene pravice s strani tožene stranke v stečajnem postopku na pravni interes tožeče stranke v tem postopku ne vpliva – pravni interes za tožbo je v predmetnem postopku izkazan v zakoniti napotitvi na pravdo s pravno veljavnim napotitvenim sklepom, v katerega ni bilo z ničemer poseženo. Če pravi interes za vodenje pravde obstaja in je sodišče prve stopnje pravdni stranki na narok povabilo ter ga tudi izvedlo, pa tožeči stranki ni mogoče odreči priznanja stroškov za udeležbo na naroku. Tožena stranka je namreč tožbeni zahtevek pripoznala šele kasneje v postopku oziroma šele po prejemu odločitve pritožbenega sodišča I Cpg 374/2020, za uporabo 156. člena ZPP pa tudi ni podlage.
8. Tožeči stranki skladno z obrazloženim tako pripadajo tudi stroški za pristop na narok dne 28. 1. 2020 1600 točk (1. tč. tar. št. 20 OT), za odsotnost iz pisarne 120 točk (četrti odstavek 6. člena OT), za materialne stroške 27,20 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kilometrina v znesku 78,44 EUR, vse povečano za 22 % DDV, skupaj torej 1.374,65 EUR (kot jih je pravilno obračunala tudi tožeča stranka).
9. Ker se je pritožba izkazala za utemeljeno, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep o stroških (II. točka izreka) spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 7.883,77 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila (3. točka 365. člena ZPP).
10. Tožeča stranke je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Za izračun teh stroškov pa je pomemben le tisti del stroškov, ki ga je pritožbeno sodišče ugotovilo nad zneskom iz izpodbijanega sklepa tj. znesek 1.912,37 EUR, zato je pritožbeno sodišče pritožbene stroške obračunalo od tega zneska in tožeči stranki priznalo 375 točk za sestavo pritožbe (1. tč. tar. št. 21 OT), 7,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22 % DDV in 114,00 EUR sodne takse, skupaj torej 393,99 EUR. Tako odmerjene pritožbene stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo toženi stranki, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v roku 15 dni.
1 Ker je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala šele v ponovljenem postopku, po pravilnih navedbah pritožnice znižanje sodne po tar. št. 1112 ZST-1 ne pride v poštev. 2 Pravilno po umiku ločitvene pravice.