Jedro

Tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.

Nedovoljene so pritožbene novote, s katerimi tožnik v pritožbi zatrjuje, da so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZIZ, ker toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode oziroma le neznatno škodo, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, zato pritožbeno sodišče teh novot ne sme upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal, da se toženki prepoveduje odtujitev ali obremenitev nepremičnine ID št. 000, da se prepoved vknjiži v zemljiški knjigi, ki velja do pravnomočne sodbe v tej pravdni zadevi.

2.Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožnik sicer izkazal verjetnost obstoja terjatve, ni pa izkazal drugega pogoja, to je verjeten izkaz nevarnosti, da bo zaradi toženkinega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in da tožnik ni zatrjeval, da bi toženka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo, kar je podlaga za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Povzetek pritožbenih navedb

3.Tožnik vlaga pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ZIZ ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.

4.Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo, kar izhaja iz notarskega zapisa, da toženka prvega dolga po notarskem zapisu do sedaj še ni poravnala, čeprav je terjatev zapadla že 19. 9. 2019. Očitno je, da je toženka v denarnih težavah, kar predstavlja nevarnost, da tožnik ne bo mogel uveljaviti svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku. To izhaja iz listin, ki so priložene k predlogu. Na nepremičnini v njeni lasti je vpisana hipoteka, toženka ima dolg do tožnika iz leta 2018, ki ga še ni plačala, vse to izhaja iz notarskega zapisa. Toženka je upokojenka, ki ne glede na višino pokojnine, ki jo prejema, vtoževane terjatve ne bo mogla poravnati. Sklenitev navedenih poslov vsekakor pomeni obremenjevanje toženkinega premoženja in s tem pretečo nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku, onemogočena.

5.Sodišče ni upoštevalo, da z izdajo začasne odredbe toženka ne bo dodatno obremenjena v smislu razpolaganja s svojo nepremičnino, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko, kot je razvidno iz notarskega zapisa. Toženka zato z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela nobene škode.

Odločitev o pritožbi

6.Pritožba ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev ter vsebinska presoja odločitve sodišča prve stopnje in odgovori na pritožbene navedb

7.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pravilno je uporabilo pravno podlago (270. člen ZIZ),

na katero se pritožbeno sodišče sklicuje, da bi se na ta način izognilo ponavljanju.

8.Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da tožnik ni trdil in tudi ne izkazal konkretnih aktivnih dejanj toženke v smeri zmanjševanja njenega premoženja, katerega namen naj bi bil onemogočiti tožniku uveljavitev njegove terjatve.

9.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejstva, da je toženka ob sklepanju (prve) posojilne pogodbe dne 21. 3. 2018 tožniku pojasnila, da potrebuje denar za nakup manjšega stanovanja, v katerega se bo preselila, ker bo stanovanje na naslovu ... prepustila sinu, in da novega stanovanja še ni kupila, ne izkazujejo nevarnosti, ki bi potrjevala tožnikovo tezo, da bo uveljavitev terjatve, ki jo uveljavlja v tem postopku otežena oziroma onemogočena. Pomembna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je pritožba ne izpodbija, da tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.

10.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da že okoliščina, da toženka ni poravnala prvega posojila, kaže na denarne težave toženke, zaradi katerih tožnik ne bo mogel uveljaviti svoje terjatve po tožbi, s tem, da tožnik s temi navedbami tudi ni utemeljeval predloga za izdajo začasne odredbe.

11.Nedovoljene so pritožbene novote, s katerimi tožnik v pritožbi zatrjuje, da so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZIZ, ker toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode oziroma le neznatno škodo, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, zato pritožbeno sodišče teh novot na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati.

Odločitev pritožbenega sodišča

12.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

13.Tožnik mora sam plačati svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila zavrnjena pritožba, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.