Jedro

Višina sodnih penalov se prilagodi premoženjskemu stanju dolžnika. Sodni penali morajo resno siliti dolžnika k izpolnitvi obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obe stranki sami trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče določilo dnevni znesek 1.000,00 EUR sodnih penalov zaradi izvršitve obveznosti iz pravnomočne sodbe Delovnega sodišča v Celju opr. št. P 521/2006 z dne 26. 4. 2007. Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da sodbe ni mogel realizirati v celoti, saj je le vpisal delovno dobo za čas dejanske brezposelnosti. Upnik je po predaji knjižice prostore samovoljno zapustil. Upnik ni hotel predložiti plačilnih list od drugega delodajalca. Dolžnik ni mogel izračunati plače, materialno pravo je zmotno uporabljeno, saj se mora upnik odločiti, ali zahteva realizacijo sodbe, ali sodne penale. Penali v znesku 1.000,00 EUR dnevno in v limitu preko 2,000.000,00 EUR niso resni in odgovorni, saj niso primerljivi s plačo upnika. Dolžnik je do prejema sklepa storil vse za realizacijo sodbo, saj je vpisal delovno dobo, plačal je prispevke, izračunal je, da je upnik pri E. C. dobival celo višjo plačo kot pri dolžniku. Predlaga razveljavitev sklepa.

Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna osnova za določitev sodnih penalov je v čl. 212 Zakona o izvršbi in zavarovanju v zv. s čl. 269 Obligacijskega zakonika.

Dolžnik je tudi v pritožbi priznal, da glavne obveznosti iz pravnomočne sodbe opr. št. Pd 521/06, to je vrnitev upnika nazaj na delo, še ni izpolnil. Predmet tega postopka je samo izpolnitev obveznosti iz pravnomočne sodbe. Zato v tem postopku ni možno razpravljati o obveznosti upnika po predložitvi plačilnih list drugega delodajalca. Izračun plače tudi ni predmet tega postopka.

Razpravljanje o tem, ali bo upnik dosegel izvršitev sodbe s predlogom za izvršbo, ali pa sodnimi penali, je zaenkrat nepomembno. Upnik ima namreč pravico izbire med izvršbo in sodnimi penali, saj to izhaja iz čl. 212 ZIZ, ker pravica do sodnih penalov preneha z vložitvijo predloga za izvršbo.

Sodišče je pravilno določilo dnevno višino sodnih penalov v znesku 1.000,00 EUR na dan. Sodišče je višino sodnih penalov pravilno prilagodilo premoženjskemu stanju dolžnika, saj je z uradno poizvedbo ugotovilo, da je dolžnik v letu 2007 dosegel 769.232,00 EUR dobička. Sodni penali morajo biti tako visoki, da predstavljajo resno denarno grožnjo, ki naj prisili dolžnika k izvršitvi pravnomočne sodbe. Višino penalov je sodišče pravilno določilo tudi glede zgornje meje ob analogni uporabi čl. 226 ZIZ.

Koliko znaša skupna vsota sodnih penalov, pa bo sodišče na predlog odločilo s sklepom o plačilu sodnih penalov (čl. 212/II ZIZ). V tem sklepu pa bo treba ugotoviti vse okoliščine glede neizpolnitve obveznosti.

Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške; stroški za odgovor na pritožbo pa niso bili potrebni, saj odgovor ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve.