22. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe ENERGIJA NA VETER, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba dr. Aljoša Dežman, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 22. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega in tretjega stavka j) točke 7. člena Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/15 – uradno prečiščeno besedilo, 85/15 in 67/18, ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/23) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Obvezno razlago Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/15, 85/15 in 67/18) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/23 – v nadaljevanju Obvezna razlaga), ki se nanaša na drugi in tretji stavek j) točke 7. člena Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Odlok). Navaja, da je investitorka gradnje naprav za proizvajanje električne energije, in meni, da kot taka izkazuje pravni interes za izpodbijanje Obvezne razlage, saj ji je s slednjo bistveno otežena umestitev vetrne elektrarne na območju Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Občina). Pobudnica pri tem pojasnjuje, da razpolaga z energetskim dovoljenjem za izgradnjo vetrnih elektrarn in da je pri Ministrstvu za naravne vire in prostor (v nadaljevanju MNVP) vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja z vplivi na okolje. MNVP naj bi s sklepom z dne 28. 11. 2022 združilo vse vloge več investitorjev, vključno s pobudničino vlogo, za gradbena dovoljenja za Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica od VPG 1 do VPG 11, gradnjo SN voda in prenovo RTP Slovenska Bistrica, in jih obravnava v enem integralnem postopku. Pobudnica trdi, da je Občina s sprejetjem Obvezne razlage prekoračila svoje pristojnosti in z določanjem pravic in obveznosti naslovnikov posegla v zakonsko materijo ter da je bila Obvezna razlaga prilagojena konkretnemu primeru. Z Obvezno razlago naj bi bili kršeni načela pravne države, zakonitosti in delitve oblasti, enakost pred zakonom in prepoved retroaktivnosti. Pobudnica Ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje Obvezne razlage ter jo nato razveljavi z učinkom ex tunc.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Po ustaljeni ustavnosodni presoji je obvezna razlaga, ne glede na njeno kasnejše sprejetje, del predpisa od njegove uveljavitve.[1] Obvezna razlaga sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti oziroma zakonitosti, ker le ugotavlja pravi smisel določbe, na katero se nanaša. Predmet presoje je v takem primeru lahko le določba predpisa, na katero se nanaša obvezna razlaga, z vsebino, ki ji jo ta daje. Ustavno sodišče je zato v obravnavanem primeru štelo, da pobudnica izpodbija drugi in tretji stavek j) točke 7. člena Odloka z vsebino, kot jima jo daje Obvezna razlaga.

4.Izpodbijana drugi in tretji stavek j) točke 7. člena Odloka ne učinkujeta neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.[2] V obravnavanem primeru iz navedb v pobudi izhaja, da MNVP v integralnem postopku, v katerem ima pobudnica položaj stranke, odloča o njeni zahtevi za izdajo (integralnega) gradbenega dovoljenja za gradnjo vetrne elektrarne. Pobudnica bo zato lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanih določb Odloka, vključno z vsebino, kot jima jo daje Obvezna razlaga, uveljavljala v tem postopku. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb Odloka, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo. Glede na tako odločitev Ustavnemu sodišču ni bilo treba odločati o predlogu pobudnice za začasno zadržanje izvrševanja Obvezne razlage.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako že sklep Ustavnega sodišča št. U-I-361/96 z dne 21. 10. 1999 (OdlUS VIII, 226). Glej tudi odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-163/15 z dne 5. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 26/18), 24. točka obrazložitve, in – glede obvezne razlage zakona – št. U-I-462/18 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 105/21, in OdlUS XXVI, 21), zlasti 22. in 26. točka obrazložitve.

[2]Glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-102/22 z dne 10. 6. 2022, št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.