Jedro

Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja. Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.

Prav tako se zastaranje pretrga tudi, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko dolžnik stori tudi posredno, na primer tako, da kaj plača na račun. Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave.

Glede na procesno gradivo, ki ga je (sicer upoštevaje 40. člen ZIZ v zadostni meri) v predlogu za izvršbo ponudil upnik, in dejstvo, da je dolžnik v ugovoru uveljavljal zastaranje zaradi poteka desetletnega zastaralnega roka od nastopa pravnomočnosti izvršilnih naslovov do vložitve predloga za izvršbo v obravnavani zadevi, upnik pa na ugovor dolžnika ni odgovoril, je namreč ugovor zastaranja treba šteti kot obrazložen in tudi utemeljen. Jasno je namreč, da je od nastopa pravnomočnosti izvršilnih naslovov do vložitve predmetnega predloga za izvršbo že poteklo več kot deset let, kar glede na 356. člen OZ v zvezi s prvim odstavkom 336. člena OZ pomeni, da je zastaranje že nastopilo.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni:

-v I. točki izreka tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi I 415/2024 z dne 21. 10. 2024 in opravljena izvršilna dejanja razveljavijo, predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi,

-v II. točki izreka tako, da je upnik dolžan dolžniku plačati njegove stroške ugovornega postopka v znesku 502,98 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

II.Upnik je dolžan dolžniku plačati njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 278,98 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2.Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je napadeni sklep neutemeljen in nezakonit. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ko je zavrnilo dokazni predlog dolžnika s pavšalno navedbo v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je bil dokazni predlog dolžnika podan v informativne namene. Od kod sodišču tako sklepanje, iz same obrazložitve ni moč razbrati, sploh glede na dejstvo, da je že iz samega (ponovnega) predloga za izvršbo a contrario moč razbrati, da je bila predhodna izvršba, katere status (ali še teče ali je ustavljena) v času odločanja o ugovoru ni poznana ne sodišču ne dolžniku. Upnik namreč tega pravno najbolj pomembnega dejstva za uspeh z novim predlogom za izvršbo ni izkazal. Dolžnikove ugovorne trditve in posledično podan dokazni predlog za njegovo zaslišanje v ugovornem postopku je osnovna pravica in procesna kavtela dolžnika, sploh ob dejstvu, da sodišče po uradni dolžnosti pri odločanju o ugovoru ni preverjalo, ali vodi postopek ob vzporednem teku drugega izvršilnega postopka (pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I 6523/2005). Samo navajanje sodišča v obrazložitvi sklepa v točki 13, ko brez dokazov v spisu zapiše in naredi brez prave osnove zaključek kot utemeljitev svoje zavrnilne odločitve, da je "...ob tem nadalje je pomemben razlog, zaradi katerega se je ta izvršilni postopek zaključil (tudi dejstvo, da se je postopek pravnomočno zaključil, sodišče šteje kot med strankama nesporno, saj v nasprotnem primeru upnica pred naslovnim sodiščem ne bi vložila novega predloga za izvršbo z dne 15. 10. 2024, dolžnik pa v ugovoru tudi ne zatrjuje, da je izvršilna zadeva I 6523/2005 še v teku)...". Dolžnik se sprašuje, iz katerega dela njegovega ugovora tak zaključek sodišča. Sodišče torej napačno v svoji odločitvi o ugovoru povzema dolžnikov ugovor, in sicer je dolžnik jasno izrazil svoje ugovorno stališče s podajo ugovora zastaranja, do katerega se sodišče v napadenem sklepu sploh ni opredelilo, upnik pa je ostal neaktiven. Prav tako dolžnik ni nesporno zatrdil v ugovoru, da je predhodno vodeni izvršilni postopek I 6523/2005 končan ali ustavljen, da bi lahko sodišče naredilo zaključek, da šteje med strankama kot nesporno, da je predhodno voden izvršilni postopek pravnomočno zaključek.

3.Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.V obravnavani zadevi sklep o izvršbi temelji na izvršilnih naslovih - pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani P 430/2003 z dne 24. 3. 2003 in pravnomočnih in izvršljivih sklepih Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2005/06523 z dne 13. 7. 2005 ter I 6523/2005 z dne 26. 8. 2010. Upnik je v predlogu za izvršbo navedel uveljavljane terjatve, se skliceval na že opravljena plačila in izvršilnemu predlogu priložil naštete izvršilne naslove ter obračun terjatve, v katerem sta upoštevani že opravljeni delni plačili (obe dne 11. 8. 2004). Kakšnih drugih trditev v zvezi s svojim zahtevkom upnik v predlogu za izvršbo ni podal, česar mu sicer skladno s 40. členom ZIZ niti ni bilo treba storiti. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi I 415/2024 z dne 21. 10. 2024 predlagano izvršbo v celoti dovolilo.

7.Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je dolžnik ugovarjal zastaranje terjatve ter se skliceval tudi na delna poplačila terjatve. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da odločitev ni pravilna.

8.Upnikove terjatve izhajajo iz pravnomočne sodne odločbe, zato zastarajo v desetletnem zastaralnem roku (prvi odstavek 356. člena OZ). To velja za glavnico in zakonske zamudne obresti, zapadle do izdaje izvršilnega naslova. Za zakonske zamudne obresti, zapadle po izdaji izvršilnega naslova, pa velja triletni zastaralni rok (drugi odstavek 356. člena OZ) - t. i. neprave judikatne terjatve. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe (prvi odstavek 336. člena OZ), tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom (365. člen OZ). Po pretrganju začne zastaralni rok znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne všteje v zastaralni rok (369. člen OZ).

9.Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ). Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.

10.Prav tako se zastaranje pretrga tudi, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko dolžnik stori tudi posredno, na primer tako, da kaj plača na račun (364. člen OZ). Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave (drugi odstavek 369. člena OZ).

11.Iz trditvene in dokazne podlage predloga za izvršbo v obravnavani zadevi izhaja, da je sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani P 430/2003 z dne 24. 3. 2003 postala pravnomočna dne 23. 4. 2003, sklep o stroških Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2005/06523 z dne 13. 7. 2005 je postal pravnomočen dne 14. 9. 2006, sklep o stroških Okrajnega sodišča v Ljubljani I 6523/2005 z dne 26. 8. 2010 pa dne 23. 4. 2011. Upnik je predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložil dne 15. 10. 2024, torej po poteku desetletnega zastaralnega roka od nastopa pravnomočnosti vseh treh izvršilnih naslovov. To je dolžnik v ugovoru izrecno uveljavljal, kljub temu pa je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo. Pojasnilo je namreč, da med strankama ni sporno, da je bil izvršilni postopek I 6523/2005 v teku, dolžnik pa ni niti zatrjeval, da je bil navedeni postopek končan iz razloga, ker se je upnik odrekel učinkom pravnega varstva. Prav tako dolžnik ni zatrjeval datuma pravnomočnega zaključka postopka I 6523/2005. Predlagal je sicer lastno zaslišanje, vendar je šlo po presoji sodišča prve stopnje le za informativni dokaz in posledično le-tega ni izvedlo. Tako je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik ni izkazal, da izvršilna zadeva I 6523/2005 ni imela učinka pretrganja zastaralnega roka, in tudi ne, kdaj naj bi zastaranje terjatev ponovno začelo teči. Zgolj v ugovoru zatrjevano dejstvo, da upnik ni bil aktiven vse od leta 2011, pa po presoji sodišča prve stopnje ni pravno relevantno dejstvo.

12.Povzeto stališče ni pravilno. Glede na procesno gradivo, ki ga je (sicer upoštevaje 40. člen ZIZ v zadostni meri) v predlogu za izvršbo ponudil upnik, in dejstvo, da je dolžnik v ugovoru uveljavljal zastaranje zaradi poteka desetletnega zastaralnega roka od nastopa pravnomočnosti izvršilnih naslovov do vložitve predloga za izvršbo v obravnavani zadevi, upnik pa na ugovor dolžnika ni odgovoril, je namreč ugovor zastaranja treba šteti kot obrazložen in tudi utemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Jasno je namreč, da je od nastopa pravnomočnosti izvršilnih naslovov do vložitve predmetnega predloga za izvršbo že poteklo več kot deset let, kar glede na 356. člen OZ v zvezi s prvim odstavkom 336. člena OZ pomeni, da je zastaranje že nastopilo. To velja tudi, če se upošteva že opravljeni dolžnikovi plačili dne 11. 8. 2004, ki izhajata iz predloga za izvršbo oziroma njegovih prilog (prim. 364. in 369. člen OZ), saj je bil predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložen dne 15. 10. 2024. Torej je tudi od opravljenih dolžnikovih plačil do vložitve predmetnega predloga za izvršbo že poteklo več kot deset let.

13.Res se sicer zastaranje pretrga tudi z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in pretrganje traja vse do pravnomočnega zaključka sodnega oziroma drugega postopka, razen če se upnik naknadno odreče učinkom sodnega varstva (365. in 366. člen OZ). Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz trditev in dokazov v predlogu za izvršbo izhaja, da je upnik terjatev po pravnomočni sodbi P 430/2003 z dne 24. 3. 2003 izterjeval že v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani I 6523/2005.

14.Vendar pa je prvostopenjsko sodišče s tem v zvezi zmotno štelo, da bi moral dolžnik v ugovoru zatrjevati (tudi), da je bil postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani I 6523/2005 pravnomočno končan, ker se je upnik želel odreči učinkom pravnega varstva, ter prav tako navesti datum pravnomočnega zaključka navedenega postopka. Glede na trditveno in dokazno podlago v predlogu za izvršbo in upoštevaje dolžnikov utemeljen ugovor, da je že poteklo več kot deset let od pravnomočnosti izvršilnih naslovov do vložitve izvršilnega predloga v obravnavani zadevi

se je namreč trditveno in dokazno breme o tem, da zastaranje kljub navedenemu še ni nastopilo, ker je bilo zaradi teka izvršilnega postopka I 6523/2005 pretrgano, prevalilo na upnika v odgovoru na ugovor (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 58. člen ZIZ). Upnik bi se tako moral v odgovoru na ugovor sklicevati na morebitno pretrganje zastaranja in v tem okviru zatrjevati in dokazati, da je bil postopek I 6523/2005 že pravnomočno končan, ter da od tedaj do vložitve predmetnega predloga za izvršbo še ni poteklo deset let, pri čemer do ustavitve predhodne izvršbe ni prišlo iz razloga, ker bi se upnik želel odreči učinkom sodnega varstva. Odgovora na ugovor pa upnik sploh ni vložil (prim. prvi odstavek 58. člena ZIZ), zato je treba šteti, da svojemu procesnemu bremenu v zvezi z dolžnikovim ugovorom zastaranja ni zadostil.

Glede na pojasnjeno je treba šteti ugovor kot utemeljen že iz razloga poteka desetletnega zastaralnega roka od nastopa pravnomočnosti izvršilnih naslovov ter tudi od dolžnikovih delnih plačil do vložitve predloga za izvršbo v tej zadevi3, in ker upnik ni dokazal, da zastaranje morebiti še ni nastopilo zaradi teka izvršilnega postopka I 6523/2005. Glede na upnikovo pasivnost v ugovornem postopku ter upoštevaje trditveno in dokazno breme obeh strank bi moralo sodišče prve stopnje že zato ugovoru ugoditi ter izvedba dokaza z zaslišanjem dolžnika niti ni bila potrebna.

Po povedanem je višje sodišče že iz pojasnjenega razloga pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi I 415/2024 z dne 21. 10. 2024 in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo, predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi (četrti odstavek 58. člena ZIZ in 76. člen ZIZ).

Ker je višje sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo odločitev o glavni stvari, je ugodilo tudi pritožbi zoper odločitev o stroških ugovornega postopka v II. točki izreka izpodbijanega sklepa. Dolžnik je z ugovorom uspel, zato mu mora upnik povrniti neutemeljeno povzročene in potrebne stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ, drugi odstavek 165. člena ZPP, prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) dolžniku pripada 600 točk za sestavo ugovora (7. točka tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT), pavšalni znesek 2% vrednosti storitve oziroma 12 točk za materialne stroške, 22% DDV in 55,00 EUR za sodno takso za ugovor, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 502,98 EUR. Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da je upnik dolžan dolžniku povrniti njegove stroške ugovornega postopka v znesku 502,98 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Prav tako je upnik glede na uspeh s pritožbo upravičen do povrnitve neutemeljeno povzročenih potrebnih stroškov pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ, drugi odstavek 165. člena ZPP, prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno z OZ in ZST-1 mu gre 600 točk za sestavo ugovora (7. točka tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT), pavšalni znesek 2% vrednosti storitve oziroma 12 točk za materialne stroške (11. člen OT), 22% DDV in 125,00 EUR za sodno takso za pritožbo, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 275,98 EUR. Ta znesek pritožbenih stroškov mora upnik dolžniku plačati v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

-------------------------------

1Sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 57/2011.

2Kot rečeno, pa je več kot deset let do vložitve predloga za izvršbo že poteklo tudi od obeh dolžnikovih delnih plačil dne 11. 8. 2004.

3Še toliko bolj je potekel triletni rok za zastaranje nepravih judikatnih terjatev.