Jedro

Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve, je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati denacionalizacije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v točki 1 spremeni tako, da se glasi: Ugotovi se, da je nična II. točka sodne poravnave, ki sta jo dne

15.12.1994 na Temeljnem sodišču.., Enota v .., pod opr. št. N.., sklenila toženca D. K. in Ž p.o. in ki glasi: "Ž p.o. trgovina in gostinstvo p.o. s to poravnavo soglaša z oživitvijo stvarne služnostne pravice sedaj v objektu na parc. št..., jo torej priznavajo D.K. in dovoljujejo vknjižbo te služnostne pravice pri vl. št. .. k.o. .. v breme objekta na parc. št. .. in to tako v obsegu in roku določenem v kupni pogodbi z dne 14.11.1946, vključno z vsemi, v tej pogodbi obstoječimi dovozi in dostopi. V zvezi s tem Ž p.o. tudi dovoljujejo vknjižbo realnega bremena užitka in služnostne pravice po pogodbi z dne 14.11.1946, uporabo obstoječega hleva z delavnico ter poleg nahajajoče kleti v suterenu ter skednju nad označenimi prostori, s pripadajočim podstrešjem, z vsemi v pogodbi z dne

14.11.1946 določenimi potrebnimi dovozi in dostopi v korist D.K., roj. ..1921, B... oziroma njegovih pravnih naslednikov za dobo 99 let-to je do 15.11.2045. S to pogodbo Ž p.o. priznavajo tudi za potrebe navedene služnosti služnostno pravico v navedenem časovnem obdobju pešpoti in vožnje preko parc. št. 438/3 k.o. .. z vknjižbenim dovoljenjem te služnosti pri vl. št.... k.o. .. v korist služnostnega upravičenca prostorov v objektu na parc. št. 103/3 do

15.11.2045, dovoljujejo pa tudi za nedoločen čas vse potrebne služnosti hoje in voženj v korist parc. št. 438/1 preko parc. št. 438/3, kot že sedaj obstajajo. Stranki sta soglasni, da D.K. prevzame s to poravnavo in po pogodbi z dne 14.11.1946 določene dele objekta stoječega sedaj na parc. št. 103/3 k.o. ... v posest s 24.12.1994, ko se tudi izvrši njihova primopredaja." V ostalem delu (točka 2 in 3 izreka) ter v odločitvi o pravdnih stroških se izpodbijana sodba razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne v ponovno odločanje.

2. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je nična II. točka sodne poravnave, ki sta jo dne

15.12.1994 na Temeljnem sodišču ..., pod opr. št. N..., sklenila toženca D.K. in Ž p.o. in ki glasi: "Ž p.o. Trgovina in gostinstvo p.o. s to poravnavo soglaša z oživitvijo stvarne služnostne pravice sedaj v objektu na parc. št. 103/3, jo torej priznavajo D.K. in dovoljujejo vknjižbo te služnostne pravice pri vl. št. .. k.o. .. v breme objekta na parc. št. 103/3 in to tako v obsegu in roku določenem v kupni pogodbi z dne 14.11.1946, vključno z vsemi, v tej pogodbi obstoječimi dovozi in dostopi. V zvezi s tem Ž p.o. tudi dovoljujejo vknjižbo realnega bremena užitka in služnostne pravice po pogodbi z dne 14.11.1946, uporabo obstoječega hleva z delavnico ter poleg nahajajoče kleti v suterenu ter skednju nad označenimi prostori, s pripadajočim podstrešjem, z vsemi v pogodbi z dne

14.11.1946 določenimi potrebnimi dovozi in dostopi v korist D.K., roj.....,.., Partizanska št..., oziroma njegovih pravnih naslednikov za dobo 99 let-to je do 15.11.2045. S to pogodbo Ž p.o. priznavajo tudi za potrebe navedene služnosti služnostno pravico v navedenem časovnem obdobju pešpoti in vožnje preko parc. št. 438/3 k.o... z vknjižbenim dovoljenjem te služnosti pri vl. št. 646 k.o... v korist služnostnega upravičenca prostorov v objektu na parc. št. 103/3 do

15.11.2045, dovoljujejo pa tudi za nedoločen čas vse potrebne služnosti hoje in voženj v korist parc. št. 438/1 preko parc. št. 438/3 kot že sedaj obstajajo. Stranki sta soglasni, da D.K. prevzema s to poravnavo in po pogodbi z dne 14.11.1946 določene dele objekta stoječega sedaj na parc. št. 103/3 k.o. ... v posest s 24.12.1994, ko se tudi izvrši njihova primopredaja." Zahtevek, da sta toženca D.K. in Ž p.o. dolžna tožnikom J. B., M. B. in Č. B., v roku 15 dni izročiti zemljiškoknjižno primerno listino, na podlagi katere bo mogoče vknjižiti izbris služnostne pravice pešpoti in voženj preko parc. št. 438/3, vknjižene v korist D. K. v vl. št. 646 k.o. ... ter vknjižiti izbris realnega bremena užitka in služnostne pravice po pogodbi z dne 14.11.1946, uporabo obstoječega hleva z drvarnico ter poleg nahajajoče kleti v suterenu ter skednja nad označenimi prostori s pripadajočim podstrešjem z vsemi v pogodbi z dne 14.11.1946 označenimi potrebnimi dovozi in dostopi, vknjižene v korist D. K. za dobo 99 let do 15.11.2045 na parc. št .103/3, v vl. št. 96 k.o. ..., sicer bo takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba ter zahtevek, da sta toženca dolžna tožnikom takoj izročiti v neposredno posest vse prostore v kleti, pritličju in podstrešju objekta ..., Prešernova c. 66, stoječem na parc. št. 103/3 k.o. ..., ki jih ima po sodni poravnavi opr. št. N ... v posesti prvotoženec in sicer proste oseb in opreme, pod izvršbo.

V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov prvotožencu v znesku 283.810,00 SIT in drugotoženi stranki v znesku 205.013,80 SIT.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da so nični vsi pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDEN, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, pri čemer se tožeča stranka skicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 407/2000. Toženi stranki sta razpolagali s premoženjem, za katerega je obstojala dolžnost vrnitve, saj sta dne

15.12.1994 sklenili sodno poravnavo N..., s katero je drugotožena stranka priznala prvemu tožencu služnostno pravico in užitek na premoženju, ki je bila predmet denacionalizacijskega postopka upravičenke B. B.; čeprav sta bili seznanjeni z denacionalizacijskim postopkom. S sklenitvijo poravnave so bili izigrani prisilni predpisi, saj je drugotožena stranka kot zavezanec v denacionalizacijskem postopku obremenila premoženje s stvarnimi pravicami v korist tretjih in je poravnava nična. Tožeča stranka nadalje navaja, da je bila tudi izdana začasna odredba, s katero je bila drugotožeči stranki prepovedano razpolaganje s spornim premoženjem. Nadalje tožeča stranka navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj stvarno breme ne more biti predmet oživitve v smislu čl. 33 ZDEN, saj slednji ureja zgolj služnosti kot eno izmed stvarnih pravic. Po ZDEN oživijo zgolj služnosti kot ene izmed stvarnih pravic, ki so bile izbrisane s podržavljenjem, ne pa tudi tiste, ki so bile izbrisane ali odpovedane s pravnim poslom. V konkretnem primeru tega pogoja ni, saj služnost pravnega prednika prvotoženca ni bila vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa tudi ni bila podržavljena. Tudi pravni posel, s katerim se je pravni prednik prvotoženca odpovedal služnosti, ne predstavlja posla v smislu čl. 5 ZDEN, saj se je pravni prednik pogajal o vsebini posla in tudi prejel odškodnino za odpoved služnosti. Tožeča stranka nadalje očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev postopka, saj sodišče enkrat ugotavlja, da pravni prednik prvotoženca ni prejel odškodnine v nadaljevanju pa tudi, če jo je prejel, je bila vsiljena. Pravno nevzdržno je stališče, da toženi stranki nista razpolagali s premoženjem tožeče stranke, saj služnost in užitek nista premoženje temveč pravici na stvari.

Prvotoženec je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Toženi stranki sta v nepravdnem postopku N... Temeljnega sodišča ..., sklenili sodno poravnavo glede oživitve služnostne pravice in realnega bremena užitka na parceli 103/3 k.o. ... v obsegu in roku določen v kupni pogodbi z dne 14.11.1946. Parcela 103/3, v katero sta posegli s sporno poravnavo toženi stranki, je predmet vrnitve denacionalizacijski upravičenki pokojni prednici tožeče stranke E.B.. Po določbi čl. 88 Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu ZDEN) ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve in ZDEN določa ničnost takih pravnih poslov. Razpolaganje v smislu določil čl. 88 ZDEN pomeni sklenitev sodne poravnave o ožitvi služnosti in realnega bremena in v posledici tega je nična sodna poravnava, ki sta jo sklenili toženi stranki. Res ZDEN določa, da služnosti izbrisane s podržavljanjem oživijo (drugi odstavek čl. 33), vendar v konkretnem primeru ne gre za tako situacijo, saj je realno breme in služnost prenehala na podlagi pogodbe o odškodnini z dne 12.10.1951 in tako sploh ne more iti za oživitev podržavljene služnosti, saj le-ta ni bila podržavljena, temveč ukinjena s pravnim poslom. Upoštevati pa je tudi, da vrnitev (oživitev) podržavljenih služnosti ne more biti predmet samostojnega denacionalizacijskega postopka, saj je po ZDEN predmet vročanja le premoženje (čl. 1 in 2). Drugi odstavek čl. 33 ZDEN je mogoče razumeti le tako, da oživijo služnosti, ki so bile podržavljene denacionalizacijskemu upravičencu, ne pa tudi služnosti tretjih oseb, ki niso stranke denacionalizacijskega postopka. Sodišče prve stopnje je tako brez pravne podlage zaključilo, da gre v konkretnem primeru samo za vzpostavitev prejšnjega stanja po kupni pogodbi z dne 14.11.1946 in se glede na navedeno po nepotrebnem ukvarja s tem ali je bila pogodba o odškodnini z dne 12.10.1951 sklenjena pod prisilo. Kot že omenjeno služnost in realno breme nista prenehali na podlagi podržavljenja, temveč na podlagi pravnega posla, sklenjenega v letu 1951. Glede na navedeno pomeni sklenitev sodne poravnave izigravanje denacionalizacijskih upravičencev, še zlasti ob upoštevanju, da jo je drugotožena stranka sklenila, kljub izdani začasni odredbi, s katero je bilo drugotoženi stranki prepovedano vsakršno razpolaganje s spornimi nepremičninami. Ker je drugotožena stranka razpolagala s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije in v nasprotju z začasno odredbo, je sklenjena sodna poravnava nična (drugi odstavek čl. 88 ZDEN) in je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek ter je bilo pritožbi tožeče stranke ugoditi in v točki 1 izreka sodbo spremeniti tako, da se v tem delu ugodi tožbenemu zahtevku (točka 1 izreka), v ostalem delu pa je bilo izpodbijano sodbo razveljaviti, saj zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, katera od toženih strank je vpisana v zemljiško knjigo in katera ima v posesti sporne nepremičnine (čl. 358 točka 4 in 355 ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je sporna služnost in realno breme vpisano v zemljiško knjigo, saj samo tista od strank, ki je vpisana v zemljiški knjigi lahko izstavi zemljiškoknjižno listino in katera od toženih strank ima posest na spornih nepremičninah.

Izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 ZPP.