Jedro

Ker iz ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da je tožena stranka vedela in se seznanila z razlogi za redno odpoved (vsaj) ob uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih dne 1.1.2003, to pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dne 19. 6. 2003 ni bila dana v prekluzivnem roku 30 dni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti št. 1/ROPZ z dne 19.6.2003 nezakonita in da se razveljavi in da je tožena stranka dolžna s tožnico ponovno skleniti pogodbo o zaposlitvi in ji izplačati neizplačane plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi kot nezakonito razveljavilo in odločilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 4.8.2003 ampak je trajalo do 14.5.2005 in da je zato tožena stranka dolžna za čas od 4.8.2003 do 14.5.2005 tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja na sodišču druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da ne soglaša z ugotovitvijo sodišča, kdaj se je tožena stranka seznanila z razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, nato pa je polemizirala z dejanskimi zaključki sodišča. Posebej je pojasnila posebne okoliščine obravnavanega primera. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Ker tožena stranka niti formalno niti vsebinsko ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega revizijskega razloga ni preizkušalo.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s strani delodajalca, nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni ali izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo, da se je tožena stranka glede na to, da je pričel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih, na podlagi katerega je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila že 1.1.2003, torej takrat, ko je novi predpis pričel veljati. Pogodbo o zaposlitvi je tožena stranka tožnici odpovedala 19.6.2003. Za odločitev o tem, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je rok iz petega odstavka 88. člena ZDR izjemno pomemben. Ker iz ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da je tožena stranka vedela in se seznanila z razlogi za redno odpoved (vsaj) ob uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih 1.1.2003, pomeni, da je vsaj takrat vedela, da tožnica ne izpolnjuje s predpisi zahtevanih pogojev za opravljanje dela in da zato tudi ne more (formalno) izpolnjevati pogodbenih obveznosti, ter da zato obstajajo odpovedni razlogi. Zato, kot to pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni bila dana v prekluzivnem roku 30 dni, kar pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dana v skladu z zakonskimi zahtevami.

Ostale navedbe revizije na odločitev v tem sporu nimajo nobenega vpliva.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji zato ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.