Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Procesni pobotni ugovor se res lahko uveljavlja do konca glavne obravnave, vendar morajo v sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi glede obstoja nasprotne terjatve biti navedena že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP. Ker je v predmetni zadevi toženec dejstva in dokaze v utemeljitev pobota navedel šele v drugi pripravljalni vlogi, sodišče prve stopnje utemeljenosti pobotnega ugovora v skladu s 453. členom ZPP pravilno ni upoštevalo.
I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II.Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje nadomestilo svojo sodbo, ki jo je v predmetni zadevi izdalo 13. 12. 2022. Tožencu je naložilo, da tožniku plača 1.083,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2021 dalje, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, zavrglo toženčev ugovor pobota ter tožencu naložilo v povrnitev 66,68 % stroškov pravdnega postopka, o višini katerih bo izdan poseben sklep.
2.Toženec v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrženjem oziroma zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.V sporih majhne vrednosti, kakršen je predmetni, je na podlagi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, o čemer je stranke poučilo že prvostopno sodišče.
5.Pritožbene trditve o nesklepčnosti, tožnikovem neustreznem individualiziranju terjatve, prekoračitvi tožbenih trditev (odsotnostjo navedb glede tega, kaj predstavlja vtoževani znesek, nepravilnim pozivanjem sodišča na specificiranje zneska iz fakture, o prekluziji teh navedb, podanih na naroku) ter o nepravilnem zavrženju pobotnega ugovora, po vsebini predstavljajo očitke o kršitvi 7., 180., 285., 451., 452. in 453. člena ZPP. Ker gre za kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljanje katerih v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno, pritožbeno sodišče utemeljenosti teh očitkov ni moglo presojati.
6.Zgolj zaradi jasnosti pa velja pojasniti, da tudi v sporu majhne vrednosti velja dolžnost sodišča iz 285. člena ZPP, če na nesklepčnost nasprotna stranka ne opozori. Procesni pobotni ugovor pa se res lahko uveljavlja do konca glavne obravnave, vendar morajo v sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi glede obstoja nasprotne terjatve biti navedena že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP. Ker je v predmetni zadevi toženec dejstva in dokaze v utemeljitev pobota navedel šele v drugi pripravljalni vlogi, sodišče prve stopnje utemeljenosti pobotnega ugovora v skladu s 453. členom ZPP pravilno ni upoštevalo.
7.Pritožbene trditve, da iz toženčeve izpovedbe izhaja, da je grajal napake in tožniku dal rok za njihovo odpravo, ne predstavljajo kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z njimi se namreč kritizira ugotovitev sodišča, sprejeta na podlagi dokazne presoje. Takšne trditve pa predstavljajo kritiko ugotovljenega dejanskega stanja in s tem uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
8.Ob neizpodbijanem materialnopravnem zaključku, da izvršeni posel ni imel take napake, da bi bilo delo neuporabno, ter ugotovitvi prvostopnega sodišča, da toženec kot naročnik dela tožniku kot podjemniku ni omogočil odprave napake, pa tudi ne določil primernega dodatnega roka za njeno odpravo, se izkaže, da je prvo sodišče pravilno zaključilo, da toženec s svojim ugovorom nepravilne izpolnitve oziroma izpolnitve z napako ni uspel (prvi odstavek 639. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Zato je tožbenemu zahtevku na plačilo za opravljeno dela utemeljeno ugodilo (619. člen OZ).
9.Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).
10.Pritožnik ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 285, 339, 339/1, 451, 452, 453, 458, 458/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 639, 639/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.