Jedro

Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 7. poglavju ZFPPIPP) imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Gre za zakonsko določilo, ki ureja singularno pravno nasledstvo glede prehoda obveznosti z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenika te pravne osebe, zato se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki mora biti dokazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 6.10.2013 zoper sklep naslovnega sodišča z dne 11.1.2010. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik in v pritožbi predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi. Vsak, ki je nekaj nekomu dolžan, naj to poravna. Dejstvo pa je, da se v današnjem poskusu, da bi se kolikor toliko uredilo to področje, na drugi strani dela škoda domnevnim dolžnikom, ki niso ničesar krivi ali dolžni. V konkretnem primeru pritožba opozarja, da je bila izbrisana gospodarska družba H. d.o.o. kapitalska družba. Družbeniki za obveznosti te družbe ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v osmem členu določa tudi spregled pravne osebnosti. Ničesar od navedenega upnik v konkretni izvršbi ni dokazal. Tudi z družbene pogodbe izhaja, da družbenik za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Odločitev Ustavnega sodišče z dne 12.4.2012 določa, da se postopki zoper družbenike izbrisane družbe lahko začnejo. Posledično ti postopki ne pomenijo krivde kateregakoli družbenika in je zato treba krivdo za odgovornost družbenika dokazati. Trditev, da za neplačane obveznosti pravne osebe odgovarjajo aktivni družbeniki te pravne osebe, je torej netočna. Omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki pa mora biti dokazana. V konkretni zadevi dolžnik ni kriv. V tej zvezi pritožnik opozarja na njegov status v družbi v času storjenega prekrška, kar pa nikakor ne more biti odločilno za domnevno krivdo. Iz dokumentacije je jasno razvidno, da je dolžnik želel na vsak način izstopiti iz podjetja, saj sta ostala dva družbenika prosto razpolagala z dokumentacijo in plačilnimi sredstvi podjetja. Vse dolgove namreč plača dolžnik. Namesto njega jih praviloma ne plačuje nihče drug. Osebno dolžnik konkretnega dolga ni ustvaril, niti ni kasneje odprl kakršnokoli podjetje, ki bi ga kakorkoli oškodoval. V konkretnem primeru tudi ni šlo za spregled pravne osebnosti. Aktivnost oz. pasivnost družbenika je treba razumeti tako, da če si pasiven, se namerno izogibaš odgovornosti. Iz dejanj in dokazil pa je jasno razvidno, da se je dolžnik trudil zadeve izpeljati tako, kot mu je omogočala sodna praksa, zakoni in okoliščine. Ne more biti govora o pasivnosti dolžnika.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v konkretni zadevi pravilno in popolno ugotovilo pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljena pravno pomembna dejstva pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve; niti take, na katero opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Po oceni pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi svojo odločitev glede nadaljevanja konkretnega izvršilnega postopka z družbenikom izbrisane pravne osebe H. d.o.o. (prvotnega dolžnika v konkretni izvršbi) pravilno oprlo na določila od šestega do desetega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 7. poglavju ZFPPIPP) imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Gre za zakonsko določilo, ki ureja singularno pravno nasledstvo glede prehoda obveznosti z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenika te pravne osebe, zato se ni mogoče pridružiti pritožbeni kritiki, da omenjena določba določa zgolj možnost začetka pregona za neko domnevno odgovornost, ki mora biti dokazana. V tej zvezi se pritožnik tudi ne more sklicevati na določila ZGD-1 in družbene pogodbe, ki se nanašajo na spregled pravne osebnosti, oz. na pravno pravilo o kapitalski družbi, pri kateri družbeniki za odgovornosti družbe ne odgovarjajo. Omenjena določba 442. člena ZFPPIPP je namreč posebna pravna podlaga, ki, kot rečeno, ureja prehod obveznosti po sili zakona z izbrisane pravne osebe na aktivnega družbenik, seveda ob izpolnitvi določenih pogojev, ki so predpisani v določilih od šestega do desetega odstavka omenjenega člena.

Družba H. d.o.o. je bila 20.11.2008 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije in je v skladu z določbo 441. člena ZFPPIPP tedaj prenehala obstajati. Iz tega razloga pritožbeno sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da se sodni postopki zoper družbenike izbrisane družbe lahko (po volji upnika) začnejo ob uporabi določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, saj je bila omenjena gospodarska družba izbrisana iz sodnega registra pred 17.11.2011, to je pred uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD, 18. člen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-307/2011 z dne 12.4.2012).

Aktivni družbenik je tista oseba (prvič), ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in (drugič), ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja (potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti), ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka (sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). Možnost vplivanja na upravljanje in poslovanje pravne osebe pa temelji na podlagi uresničevanja upravljavskih pravic iz deleža aktivnega družbenika (ali kateregakoli pravnega ali dejanskega razmerja s pravno osebo), pri čemer se obstoj te predpostavke domneva, če je bil družbenik imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25% vseh glasovalnih pravic (osmi odstavek 442. člena ZFFPPIPP).

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (česar v obravnavanem pritožba niti ne konkretno izpodbija), da je imel dolžnik v družbi H. d.o.o. ob njenem izbrisu iz sodnega registra poslovni delež v višini 33%, zato se domneva, da je imel možnost v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Te domneve dolžnik tudi po oceni pritožbenega sodišča s pavšalnimi in dokazno nepodprtimi ugovornimi navedbami ni uspel izpodbiti, upoštevaje ob tem, da dejanska neaktivnost družbenika ni prepričljiv razlog, da bi se konstituiral položaj pasivnega družbenika v smislu prej omenjenih določb ZFPPIPP. Zato je povsem na mestu zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik v konkretnem primeru ni bil pasiven zato, ker ni imel nobene druge možnosti, marveč je bil pasiven zato, ker je zmotno mislil, da je iz družbe izstopil na podlagi izstopne izjave z dne 12.9.2006 (do izstopa pa sicer ni prišlo, ker v tem postopku niso bila spoštovana postopkovna določila družbene pogodbe o prostovoljnem izstopu družbenika iz družbe). Iz tega tudi sledi, da ni mogoče slediti pritožbenemu naziranju, da je pasiven samo tisti družbenik, ki se namerno izogiba odgovornosti.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).