Up-289/00

19. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 19. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 297/99 z dne 16. 5. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica se je prijavila na razpis za prosti delovni mesti na Srednji trgovski šoli Z., vendar ni bila izbrana. V sodnem postopku je zahtevala, naj jo šola sprejme v delovno razmerje, saj naj bi imela boljše pogoje za zasedbo razpisanih delovnih mest kot izbrani kandidatki. V sodnem postopku je bil tak zahtevek pravnomočno zavrnjen, z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo tudi revizijo.

2.Pritožnica zatrjuje nepravilnosti v razpisnem postopku in v postopku obravnave njene pritožbe pri delodajalcu, zaradi katerih naj bi ji bile kršene pravice do sodnega varstva in do pritožbe (23. in 25. člen Ustave). V izbirnem postopku naj bi bila neenako obravnavana, kar naj bi bilo v nasprotju s 14. in 49. členom Ustave.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Da bi kakšno izmed pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba, nasprotovalo kakšni od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pritožnica ne izkaže, zgolj zatrjevana nezakonitost sodne odločbe pa očitka o kršitvi 23. člena Ustave tudi ne utemeljuje.

4.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Zatrjevana kršitev ustavnih pravic iz 22. člena Ustave bi bila v obravnavanem primeru podana, če bi bila izpodbijana sodba sprejeta v sodnem postopku, v katerem pritožnica ne bi mogla uveljaviti pravice do poštenega sojenja. Glede na navedbe ustavne pritožbe je tako v obravnavani zadevi za presojo bistveno, ali so sodišča pritožnici zagotovila pošten dokazni postopek in ali so spoštovala načelo kontradiktornosti, med drugim tudi s tem, da so se opredelila do njenih navedb, ki so bile za odločitev v sporu bistvenega pomena. Pritožnica ne zatrjuje, da so ji bila v sodnem postopku kršena ustavna jamstva procesne narave. Oporeka zgolj materialnopravni presoji sodišč oziroma uporabi materialnega prava. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena in temelji na zaključkih, ki so glede na načelo proste presoje dokazov in glede na pravila interpretacije pravnih norm, mogoči.

5.Ugovori pritožnice se nanašajo zgolj na zatrjevane kršitve v postopku pri delodajalcu, ko je odločal o njenem ugovoru zoper sklep o izbiri. Ustavno sodišče ne presoja, ali je morda delodajalec kršil kakšno človekovo pravico. Predmet presoje je lahko le stališče sodišč, da zatrjevane kršitve delodajalca niso mogle vplivati na odločitev o izbiri. Tako stališče samo po sebi ne pomeni kršitve človekovih pravic iz 22. oziroma 23. člena Ustave. Do kršitve teh pravic v postopku pred sodišči bi prišlo, če sodišča ne bi ugotavljala zakonitosti izbire in utemeljenosti zahtevka pritožnice, da bi morali izbrati njo. Ker pa so sodišča ugotovila vsa bistvena (odločilna) dejstva za odločitev o zahtevku pritožnice in se opredelila tudi do njenih ugovorov zoper zatrjevane nepravilnosti v postopku pri delodajalcu, v postopku pred njimi zatrjevane človekove pravice niso bile kršene.

6.Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča več od pritožbe ne zagotavlja. To je pritožnica imela možnost vložiti in jo - kot izhaja iz izpodbijane sodbe - tudi je vložila. Tudi pravica do pravnega sredstva ji torej očitno ni bila kršena.

7.Pravica do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji iz tretjega odstavka 49. člena Ustave je specialna pravica glede na splošno pravico do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Ustava zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da obe izbrani kandidatki izpolnjujeta razpisane pogoje. Taka odločitev je zakonita in v pravico pritožnice iz 49. člena Ustave ne posega.

8.Ker z izpodbijanimi sodbami človekove pravice in temeljne svoboščine očitno niso bile kršene, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:Milojka Modrijan