Jedro

S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena.

Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 17. 11. 2016 in št. ... z dne 5. 5. 2016 ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine. Spremembe tožbe z dodatnim zahtevkom, da toženec tožniku plača razliko do zajamčene plače in prispevke, kot če bi delal, ni dopustilo.

2. Zoper sodbo in sklep se laično pritožuje tožnik. Invalidska komisija je 28. 8. 2015 ocenila, da delovno mesto pomožna dela z omejitvami ni ustrezno, čeprav je imel pozitivno zdravniško spričevalo. Takšna ocena je bila podana brez razloga, osebnega pregleda in pregleda globinskega vida. Šele 17. 8. 2017 je bilo podano mnenje o ustreznosti delovnega mesta pomožna dela, zato se je s 1. 9. 2017 lahko zaposlil. Vztraja, da mu je toženec dolžan plačati razliko do zajamčene plače in prispevke od 28. 8. 2015 do 1. 9. 2017, kot če bi delal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta izpodbijana zavrnilna sodba in sklep o nedopustitvi spremembe tožbe izdana na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevanih.

K pritožbi zoper sklep o nedopustitvi spremembe tožbe

5. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito ni dopustilo spremembe oziroma razširitve tožbe z dodatnim zahtevkom, da je toženec dolžan tožniku plačati razliko do zajamčene plače in prispevke, kot če bi delal. 6. Sprememba tožbe je po 2. odstavku 184. člena ZPP sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožeča stranka lahko tožbo spremeni do konca glavne obravnave (1. odstavek 184. člena ZPP). Vendar je po tem, ko je vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev. Sodišče pa jo lahko dovoli, če bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja (1. odstavek 185. člena ZPP). Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora torej sodišče presoditi, ali bi bila dovolitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Smotrnost spremembe tožbe je podana, če se z njeno dovolitvijo prihrani ali prepreči nov sodni postopek in se tekoči spor ne obremeni preveč, upoštevaje torej načelo ekonomičnosti postopka iz 20. člena ZPP. Spremembe tožbe sodišče ne dovoli, če novo postavljeni zahtevek s prvotnim nima prave zveze.2 V obravnavani zadevi je podano prav takšno stanje, ko torej razširjen tožbeni zahtevek s prvotno postavljenim nima zveze.

7. Tožnik je na podlagi 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)3 tožbeni zahtevek postavil na prvem naroku za glavno obravnavo. Skladno z 81. in 82. členom ZDSS-1 je izrecno uveljavljal (le) odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.4 Kljub takšnemu tožbenemu zahtevku, je na glavni obravnavi 21. 8. 20175 zahteval še, da mu toženec plača razliko do zajamčene plače in prispevke, kot če bi delal, čemur je toženec nasprotoval. S prvotno postavljenim zahtevkom torej tožnik ob presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb uveljavlja priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, konkretno invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti, s spremenjenim oziroma razširjenim zahtevkom pa zaradi dopolnilnega mnenja invalidske komisije plačilo razlike do plače in prispevkov, kot če bi delal. Prvotno postavljen in razširjen tožbeni zahtevek torej nimata prave zveze, zato sprememba tožbe zakonito ni bila dopuščena. Iz tega razloga so pritožbene navedbe v zvezi z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije z dne 28. 8. 2015 za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne.

8. Na podlagi predhodno navedenega je bilo potrebno v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo v delu zoper sklep o nedopustitvi spremembe tožbe zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep.

K pritožbi zoper sodbo

9. Utemeljena ni niti sicer neobrazložena oziroma t. i. gola pritožba v delu, ki se nanaša na sodbo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb toženca, razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

10. V tem socialnem sporu se torej presoja pravilnost in zakonitost zavrnilnih odločb toženca o priznanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja ter s tem v zvezi, ali je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi utemeljevalo pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti, oziroma da izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja s postavljenim tožbenim zahtevkom. Tožnik je namreč invalid III. kategorije zaradi bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ki je fizično lažje, z bremeni do 7 kg, kjer ni potreben natančen globinski vid in ni tveganj za poškodbe oči, s polnim delovnim časom od 12. 11. 2012 dalje.6 Izpodbijani zavrnilni odločbi sta bili izdani na podlagi skladnih mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje, ki sta ocenili, da je pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni z že priznanimi stvarnimi razbremenitvami, ker se zdravstveno stanje ni bistveno poslabšalo.

11. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)7. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)8 obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po ZPIZ-2 lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti. Pomeni, da bi se tožniku, invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 priznale le, če bi prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. ali uveljavljane I. kategorije. V I. kategorijo invalidnosti se lahko skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

12. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti pridobilo sodno izvedensko mnenje specialista medicine dela, ki pa je le še dodatno potrdil oceno invalidnosti iz predsodnega upravnega postopka. Ocenil je, da je tožnik s polnim delovnim časom zmožen za fizično lažje delo, z dvigovanjem bremen do 7 kg, kjer ni potreben natančen globinski vid in ni tveganj za poškodbe oči, torej z že podanimi omejitvami. Prepričljivo je pojasnil, da je ostrina vida ob miopičnem astigmatizmu obeh oči in kratkovidnosti enaka kot v predhodni oceni invalidnosti, gibljivost kolen pa je ob mehčanju hrustanca goleni popolna, zato se stanje ni spremenilo toliko, da bi bila utemeljena spremenjena invalidnost. 13. Na takšno oceno invalidnosti je tožnik sicer podal pripombe, vendar zlasti v smeri upoštevanja kasnejše medicinske dokumentacije, izdane po dokončnosti izpodbijane odločbe. Zaslišanja sodnega izvedenca ni predlagal. Čeprav je sodni izvedenec pri oceni delovne zmožnosti že upošteval tudi nekatere novejše izvide, pa niti na njihovi podlagi ni ugotovil popolne nezmožnosti za delo, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je po ustaljeni sodni praksi9 obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta iz predsodnega invalidskega postopka v socialnem sporu v procesnem in vsebinskem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe, torej do 17. 11. 2016. Morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanje je lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu.

14. Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.

15. Na podlagi navedenega je bilo potrebno pritožbo tudi v delu, ki se nanaša na sodbo, kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi izpodbijano sodbo.

1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Na primer VSL sklep II Cp 3995/2009. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Zapisnik z glavne obravnave z dne 8. 5. 2017 v sodnem spisu na listovni številki 9-10. 5 Zapisnik v sodnem spisu na listovni številki 30-31. 6 Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Ps 1884/2013 z dne 26. 5. 2014, potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 415/2014 z dne 25. 9. 2014. 7 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami. 9 Na primer tudi v sodbi VSRS VIII Ips 82/20014.