Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva vračilo posojila v višini 5.500 EUR, ki bi moralo biti vrnjeno do 30. 9. 2019, in predplačila za izdelavo fasade, v višini 8.400 EUR, ki bi morala biti izdelana do 30. 9. 2019. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku plača 13.900 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2019. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je kršena enakopravnost strank v postopku, če sodišče razsodi v korist ene od strank le oziroma pretežno na podlagi ocene verodostojnosti strank, na primerjavi izpovedb ene in druge stranke ter prič, ki izpovedujejo na njuni strani? 2) Ali je kršena enakopravnost strank v postopku in kršena pravica do enakih orožij v postopku, če sodišče zavrne izvedbo dokazov le na strani stranke, ki ji ne pokloni verodostojnosti, pri tem pa gre za izvedbo dokazov, ki so vsebinsko tesno in nerazdružljivo povezani z zadevo, ki jo sodišče obravnava (na primer kazenski in civilni postopek o enem in istem dogodku)? 3) Ali je "bolj prepričljiva izpoved" lahko ključni dokaz v pravdnem postopku? 4) Ali je bila v konkretni zadevi kršena enakopravnost strank v postopku, ko je sodišče odločilo v korist ene od strank na podlagi verodostojnosti strank, primerjave njunih izpovedb, ob pomanjkljivo izvedenem dokaznem postopku in odločitvi, ki ne dosega dokaznega standarda prepričanosti, pač pa dosega le standard večje verjetnosti? 5) Ali je v pravdnem postopku dopustno odločati z dokaznim standardom, ki je nižji od stopnje prepričanja, kadar ne gre za začasne odločitve sodišč ali za začasne ukrepe sodišč? Ali je tako dopustno odločati pri dajatvenih zahtevkih? 6) Ali je dopustno v primeru, ko si trditve strank v postopku nasprotujejo, odločiti o zadevi zgolj oziroma pretežno na podlagi ocene verodostojnosti strank, in večje verjetnosti njunih izpovedb? 7) Ali je v konkretnem primeru, zaradi tega, ker je sodišče v postopku odločilo na podlagi ocene verodostojnosti strank prišlo do nedopustne (prikrite) prevalitve dokaznega bremena na toženo stranko s tem, ko tožnik svojih trditev ni mogel podpreti s trdnimi dokazi, mu pa je sodišče poklonilo vero s tem, ko ga je ocenilo kot bolj verodostojnega od toženca? 8) Ali zaključki sodišča, ki temeljijo na oceni verodostojnosti strank, pomenijo špekulativne zaključke, ki ne zadostijo standardu prepričanja, in na njihovi podlagi ni dopustno odločati v korist ene od strank v postopku, pač pa je treba odločati na podlagi dokaznega bremena? 9) Ali po elektronski pošti posredovan predračun ter trditev o sprejemu vnaprejšnjega plačila brez pisnega dokazila lahko pomeni sklenitev pogodbe o delu oziroma naročilo, kot ga opredeljuje Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), in pomeni za stranki obveznost, četudi se okoliščine posla dogovarjajo še kasneje, in ali sta cena ter določitev obsega del bistvena sestavina pogodbe o delu oziroma naročila, kot ga opredeljuje OZ, kadar se stranki dogovarjata za izvedbo fasade na hiši?

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).