Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za normalno bivanje v stanovanjskih prostorih je potrebna topla voda, kar še posebej velja za tožnika, glede na njegovo starost in izkazane zdravstvene težave, zato odklop tople vode za tožnika lahko predstavlja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu lahko nastala na njegovem zdravju.
Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za zavarovanje z začasno odredbo, s katero bi se tožencu pod grožnjo denarne kazni naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje tako, da z odprtjem ustreznega ventila ali na drug način omogoči dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika v pritličju večstanovanjske stavbe na naslovu Z. Tožniku je tudi naložilo, da krije stroške predloga za izdajo začasne odredbe.
2. Tožnik v pritožbi navaja, da je starejša oseba, srčni bolnik s številnimi boleznimi in poškodbami, ki je preživel več srčnih infarktov, ima vgrajen srčni vzpodbujevalnik ter ima težave s kašljem, sklepi in mišicami. Opisane zdravstvene težave potrjuje priložena medicinska dokumentacija, zato tožnik potrebuje vsakodnevno skrb in nego, ki se med drugim zagotavlja z rednim umivanjem s toplo vodo. Tožnik se z mrzlo vodo zaradi srčnih težav in težav s sklepi ne sme umivati, zaradi vsakodnevne fizioterapije v URI Soča pa mora zagotavljati tudi ustrezno higieno. Tožnik nima telesne moči, da bi si lahko ogreval vodo še na kakšen drug način, kot to navaja sodišče prve stopnje s segrevanjem na štedilniku. Tožnik si zaradi slabega finančnega stanja ne more kupiti in plačati stroškov namestitve novega (dodatnega) grelca. Tožnik prejema le pokojnino v višini 197,00 EUR, zato si začasnega grelca in montaže ne more privoščiti. Tožnik tudi nima potrebnega strokovnega znanja, da bi sam namestil začasni grelec za ogrevanje vode. Tožnik nima dostopa do kurilnice in do drugih prostorov hiše, ker mu to preprečuje toženec verbalno in fizično, kar med drugim dokazujejo sodne odločbe iz preteklosti. Izdaja začasne odredbe je nujna zaradi preprečitve nepopravljive škode na tožnikovem zdravju, ki bi nastala z umivanjem z mrzlo vodo. Toženec z zapiranjem tople vode želi doseči, da bi se tožnik izselil iz hiše. 3. Pritožba je utemeljena.
4. Tožnik predlaga regulacijsko začasno odredbo, ki se prekriva s tožbenim zahtevkom. Takšna začasna odredba bi bila utemeljena, če bi tožnik dokazal verjetnost obstoja terjatve in da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, kot to določata prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Sodna praksa restriktivno obravnava predloge za izdajo regulacijske začasne odredbe. Takšne začasne odredbe so utemeljene le ob izkazanih izjemnih okoliščinah, zaradi katerih je treba urediti sporna razmerja že do pravnomočnosti odločbe, da se prepreči nasilje ali nenadomestljiva škoda. Takšne začasne odredbe sodna praksa izjemoma dopušča zaradi učinkovitega sodnega varstva, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-275/97, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvega sodišča preuranjena, ker prvo sodišče ni izvedlo dokazov, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo relevantna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem postopku tožnika pozvati, da poda konkretne trditve, na kakšen način bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnje stanje in predvsem, da se konkretno opredeli, s kakšnimi protipravnimi ravnanji je toženec preprečil dotok tople vode v njegovo kuhinjo in kopalnico. Tožnik bo moral tudi odgovoriti na trditve toženca, ki trdi, da je zaprl dotok tople vode zaradi izliva vode in da tožnik nima dotoka tople vode zaradi okvare na grelcu. Tožnik bo moral s stopnjo verjetnosti dokazati tudi obstoj terjatve(1). Verjetnost terjatve bo izkazana, če se bo verjetnostno ugotovilo, da je prekinitev dotoka tople vode v stanovanje tožnika posledica protipravnega dejanja toženca in ne posledica okvare grelca. Tožnik v pritožbi trdi, da nima potrebnega strokovnega znanja, zato bo morda treba razloge za prekinitev dotoka tople vode ugotoviti s pomočjo izvedenca in z ogledom, da se bo ugotovilo, ali lahko tožnik sam vzpostaviti prejšnjega stanja (npr. če je za dovod tople vode potrebno le odprtje ventila, do katerega ima tožnik dostop, ali pa to lahko stori sam s pomočjo ustreznega strokovnjaka). Utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe bo odvisna predvsem od okoliščine, ali je za vzpostavitev prejšnjega stanja potrebno sodelovanje toženca oziroma ali toženec z svojim ravnanjem preprečuje vzpostavitev prejšnjega stanja.
6. Starost tožnika, številne hude zdravstvene težave, rehabilitacija, omejene telesne, strokovnotehnične in finančne zmožnosti potrjujejo pritožbene navedbe, da lahko tožniku nastane nenadomestljiva škoda, če ne bo imel dotoka tople vode v kuhinjo in kopalnico, zato so nepravilne ugotovitve prvega sodišča, da tožnik ni verjetnostno izkazal okoliščin nastanka nenadomestljive škode, ker bi si tožnik lahko uredil ogrevanje vode tudi na drug način, tako da bi segreval vodo na štedilniku oziroma da bi si kupil in namestil začasni grelec vode. Za normalno bivanje v stanovanjskih prostorih je potrebna topla voda, kar še posebej velja za tožnika, glede na njegovo starost in izkazane zdravstvene težave, zato odklop tople vode za tožnika lahko predstavlja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu lahko nastala na njegovem zdravju.
7. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
8.Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).
(1) Med drugim obstoj posesti na spornih prostorih v hiši, kar pomeni, da bo moral verjetnostno dokazati, da te prostore dejansko uporablja za stalno bivanje in ne le za občasne prihode (za pobiranje pošte, kot to trdi toženec), kar bo še posebej relevatna okoliščina, ko se bo presojalo, ali je izdaja začasne odredbe potrebna.