Jedro

Okoliščina, da je stečajni upravitelj A. A. (oče toženke) v tem svojstvu nastopal v nekaj največjih stečajnih postopkih na Okrožnem sodišču v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 827/2011 z dne 6. 4. 2012 je tožena stranka med drugim predlagala tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji. S tem v zvezi navaja, da gre v konkretni zadevi za spor, povezan z dejavnostjo stečajnega upravitelja A. A., ki je v tem svojstvu nastopal v nekaj največjih stečajnih postopkih na Okrožnem sodišču v Mariboru. Iz tega razloga je bilo odločanje v odškodninski zadevi po tožbi tožnic iz te pravde zoper A. A. preneseno na Okrožno sodišče v Celju s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III R 32/2005. Meni, da so isti razlogi za prenos pristojnosti z Višjega sodišča v Mariboru na drugo višje sodišče podani tudi v tej zadevi.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Okoliščina, da je stečajni upravitelj A. A. (oče toženke) v tem svojstvu nastopal v nekaj največjih stečajnih postopkih na Okrožnem sodišču v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji v pomenu določbe 67. člena ZPP. V predlogu tožene stranke namreč ni povsem jasno artikuliran kakršen koli morebitni vpliv tega dejstva na nepristranskost odločanja sodnikov pritožbenega sodišča, ki, vsaj v pretežnem številu, po naravi stečajnih postopkov niso mogli biti udeleženi pri nadzoru dela stečajnega upravitelja, kakor tudi ne pri dajanju navodil za njegovo delo ali kakor koli drugače neposredno sodelovati oziroma biti z njim v stiku v stečajnih postopkih na prvi stopnji. V tem se obravnavani primer bistveno razlikuje od tistega, ki je bil obravnavan pred Vrhovnim sodiščem v zadevi III R 32/2005 in na katerega se sklicuje tožena stranka. Posplošena trditev iz predloga toženke pri strankah torej ne more vzbuditi upravičenega razumnega dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega pritožbenega sodišča kot nosilca sodne funkcije, prav tako pa ne dvoma v siceršnjem dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Neutemeljen predlog je zato bilo treba zavrniti.