Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje le na podlagi izjave investitorja, da je odpravil zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti, ki v upravnem spisu ni bila podprta z nobenimi drugimi dokazi, utemeljeno presodilo, da je ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Zato je ravnalo pravilno, ko je sporno upravno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00; ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke, uporabno dovoljenje tožene stranke z dne 19.6.2000, odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim uporabnim dovoljenjem je tožena stranka stranki z interesom dovolila uporabo bencinskega servisa ob L. cesti v L., zgrajenega z delnim enotnim dovoljenjem za gradnjo z dne 4.2.2000, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je bila odločba tožene stranke izdana v nasprotju z določbo 73. člena v zvezi s 71. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni listi SRS in RS, od št. 34/84 do št. 45/99; ZGO), ker iz podatkov v predloženih upravnih spisih ne izhaja, da bi bilo v času izdaje uporabnega dovoljenja izdano upravno dovoljenje za gradnjo izvoza na L. cesto v L. in priključitev objekta na drugo infrastrukturno omrežje. Prav tako ne izhaja, da bi bila navedena dela izvedena, saj tožena stranka tega dejstva niti ne zatrjuje. Prav tako je odločba v nasprotju z določbo 1. odstavka 74. člena ZGO, saj sporni bencinski servis v obsegu, kot je bil zgrajen na podlagi delnega enotnega dovoljenja za gradnjo, sam po sebi (brez dovoljenega priključka na javno cesto) ne predstavlja funkcionalne celote in se brez priključka na javno cesto sploh ne more uporabljati.

Stranka z interesom v pritožbi smiselno predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da pomanjkljivost glede zemljišča za izvoz z bencinskega servisa na cesto ni razlog za odpravo uporabnega dovoljenja, saj izvoz ni bil predmet ureditve v uporabnem dovoljenju. Tožeča stranka je v postopku pridobivanja dovoljenj soglašala z rešitvijo prometne situacije izvoza. Meni, da odprava uporabnega dovoljenja za bencinski servis, ki deluje že dve leti, ne bi smela neposredno prizadeti njenega poslovanja in je tudi ne bi smele doleteti škodljive posledice, saj bi posledice odprave zanjo predstavljale izredno visoko in nepopravljivo gospodarsko škodo, sama pa niti ni imela vpliva na ureditev sporne zadeve, saj je bil za pridobitev uporabnega dovoljenja odgovoren investitor bencinskega servisa G. GP L., ki ji je objekt prodal, kar izhaja iz prodajne pogodbe med strankama z dne 18.2.2000. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka vse pritožbene navedbe stranke z interesom in še navaja, da je že v upravnem postopku za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo spornega bencinskega servisa nasprotovala izvedbi novega priključka oziroma izvoza iz bencinskega servisa in investitorju predlagala, da izvede izvoz preko obstoječega priključka. Slednji je kljub negativnemu mnenju tožeče stranke izvedel priključek - izvoz iz bencinskega servisa po zemljišču s parcelno št. 366/1, k.o. S. Predmet odločanja v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke, zato je s strani stranke z interesom zatrjevana odgovornost investitorja, ki ji je sporni bencinski servis prodal, v tem postopku brezpredmetna, ter je lahko le predmet morebitne odškodninske odgovornosti iz njunega pogodbenega razmerja. Nesprejemljivo je tudi zmotno stališče stranke z interesom, da pomanjkljivost glede zemljišča za izvoz z bencinskega servisa na javno cesto ne more predstavljati razloga za odpravo uporabnega dovoljenja. Izvoz s spornega bencinskega servisa je edina pot do L. ceste, tako da bencinski servis brez navedenega izvoza (oziroma priključka na javno cesto) sploh ne more obratovati. Zato tožena stranka ne bi mogla dovoliti uporabo zgrajenega bencinskega servisa, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja. Taka odločba je nezakonita in sodišče je odločilo pravilno, da jo je na tožbo tožeče stranke odpravilo. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo stranke z interesom zavrne kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa nista odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

V postopku za izdajo uporabnega dovoljenja je komisija za tehnični pregled ugotovila, da gradnja izvoza s sporne bencinske črpalke na L. cesto z delnim enotnim dovoljenjem z dne 4.2.2000 ni dovoljena (zapisnik z dne 1.6.2000). Nadalje je tožena stranka ugotovila, da je investitor dne 18.6.2000 podal izjavo, da je odpravil vse zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje le na podlagi izjave investitorja, da je odpravil zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti, ki v upravnem spisu ni bila podprta z nobenimi drugimi dokazi, utemeljeno presodilo, da je ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Zato je ravnalo pravilno, ko je sporno upravno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek.

Pritožbeni ugovor, da izvoz na L. cesto ni predmet uporabnega dovoljenja, ni utemeljen. Kot je stranki z interesom pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zgrajeni bencinski servis, ki nima urejenega priključka na javno cesto, ne pomeni funkcionalne celote in se kot tak ne more samostojno uporabljati. Zato je možno izdati uporabno dovoljenje le skupaj z njegovim izvozom na javno cesto (1. odstavek 74. člena ZGO). Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da za gradnjo tega izvoza v času izdaje uporabnega dovoljenja ni bilo izdano upravno dovoljenje, zaradi česar je tudi po presoji pritožbenega sodišča sporno uporabno dovoljenje za bencinski servis nezakonito.

Na odločitev pritožbenega sodišča tudi ne moreta vplivati pritožbena ugovora glede nastanka škodljivih posledic zaradi odprave nezakonitega upravnega dovoljenja in odgovornosti investitorja za pridobitev uporabnega dovoljenja. V upravnem sporu sodišče odloča le o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, zato se stranka ne more sklicevati na škodo, ki ji bo nastala zaradi odprave nezakonitega upravnega dovoljenja, niti na odgovornost tretjih, ki bi morali tako uporabno dovoljenje pridobili.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).