- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 390/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.390.2019 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica do pregleda in prepisa spisa pravdeAli ima prosilka pravico do pregleda in prepisa spisa pravde, v kateri je udeležena, ter ali je izkazala opravičeno korist za dostop do teh podatkov?
- Zaupnost sodne poravnaveAli je zaupnost sodne poravnave ovira za dostop do informacij iz spisa za tretje osebe?
- Načelo javnosti sojenjaKako načelo javnosti sojenja vpliva na pravico drugih oseb do pregleda in prepisa spisa?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po 150. členu ZPP imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene, drugim osebam pa se to dovoli le, če imajo za pregled in prepis spisa opravičeno korist. Sodišče prve stopnje se je pred izdajo izpodbijanega sklepa zanesljivo prepričalo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, ker prosilka potrebuje podatke iz spisa zaradi uveljavljanja svoje preživninske terjatve do tožnice. Ob tehtanju koristi prosilke in udeležencev pravde je ustrezno upoštevalo načelo sorazmernosti in dostop do zaprošenih podatkov pravilno omejilo na razumno mero.
Izrek
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o prošnji N. S., tožničine hčere, da se ji dovoli vpogled v pravdni spis in pridobitev informacije, ali je bila tožnici dodeljena renta oziroma nadomestilo za izgubljeni zaslužek in v kakšni višini. Prošnji je delno ugodilo, in sicer tako, da se prosilko po pravnomočnosti sklepa obvesti o izidu pravde. V preostalem je njeno prošnjo zavrnilo.
2. Tožnica se je zoper navedeni sklep pritožila, brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Opozarja na 5. točko sodne poravnave z dne 10. 11. 2017, kjer so se pravdni stranki in stranska intervenientka sporazumele, da je dogovor iz sodne poravnave zaupne narave in da informacij o poravnavi ne bodo posredovale tretjim osebam, ki niso podpisnice poravnave. Ker je bilo navedeno določilo ključni pogoj za poravnavo, bi ga sodišče moralo upoštevati. Tožnica pa je tudi prepričana, da prosilki ni uspelo izkazati pravnega interesa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po 150. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene, drugim osebam pa se to dovoli le, če imajo za pregled in prepis spisa opravičeno korist. Sodišče prve stopnje se je pred izdajo izpodbijanega sklepa zanesljivo prepričalo, da je ta pogoj v obravnavanem primeru izpolnjen, ker prosilka potrebuje podatke iz spisa zaradi uveljavljanja svoje preživninske terjatve do tožnice. Ob tehtanju koristi prosilke in udeležencev pravde je ustrezno upoštevalo načelo sorazmernosti in dostop do zaprošenih podatkov pravilno omejilo na razumno mero.
5. Pritožbeni dvom o pravnem interesu prosilke je odveč in za povrh neobrazložen. Sicer pa je predpostavka za pregled ali prepis spisa opravičena korist in ne pravni interes prosilca, kot zmotno meni pritožba.
6. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na zaupnost sodne poravnave, s katero se je končala ta pravda. Dogovor, da informacij o poravnavi ne bodo posredovale tretjim osebam, veže le podpisnice poravnave, torej pravdni stranki in stransko udeleženko, sodišče prve stopnje pa samo v takšnem obsegu in na takšen način, kot je predpisano v drugem odstavku 150. člena ZPP.
7. Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa je izraz načela javnosti sojenja, ki ga jamči 24. člen Ustave Republike Slovenije.1 Sodna poravnava ima kljub svoji pogodbeni naravi učinek sodne odločbe, zato njena vsebina ne more biti tajna.
8. Tožnica potemtakem neupravičeno nasprotuje izpodbijani odločitvi. Ker ta ni obremenjena niti z uradoma upoštevnimi procesnimi ali materialnimi kršitvami, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
1 Sklep Vrhovnega sodišča RS Dsp 3/2013 z dne 2. 4. 2013.