Jedro

Finančno stanje prosilca je bistvena okoliščina, ki vpliva na odločitev o dodelitvi BPP, saj je do nje upravičen le prosilec, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogel stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je strokovna služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z dne 9. 1. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik prosi za dodelitev nujne ali izjemne BPP, in sicer smiselno za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Dsp 2/2014 z dne 28. 10. 2014, ki naj bi ga v svojem poštnem nabiralniku našel 20. 11. 2014. Organ za BPP je s sklepom 7. 1. 2015 tožniku postavil začasno zastopnico glede na pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 28. 5. 2013 o delno odvzeti poslovni sposobnosti. Tožena stranka navaja določbe prvega in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ter določbe, ki se smiselno uporabljajo za ugotavljanje lastnega prihodka in premoženja prosilca oziroma družine (člene 12 do 24 Zakona o socialno-varstvenih prejemkih, v nadaljevanju: ZSVarPre). Navaja določbe 20., drugega odstavka 21. člena, prvega odstavka 21. člena, tretjega odstavka 21. člena, prvega odstavka 27. člena in 8. člena ZSVarPre. Tožena stranka navaja prvi odstavek 22. člena ZBPP. Tožnik nima družinskih članov v smislu prvega odstavka 23. člena ZBPP. Iz prošnje in prilog izhaja, da je tožnik upokojen in prejema pokojnino v višini 824,65 EUR mesečno, lastni dohodek v treh mesecih pred vložitvijo prošnje je znašal 824,65 EUR in je presegel višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ki znaša 538,40 EUR. Za upoštevanje sodnih prepovedi oziroma odtegljajev od pokojnine pri ugotavljanju tožnikovega dohodka ni zakonske podlage. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za odobritev nujne BPP po 36. členu ZBPP. Prav tako tudi ne pogojev za dodelitev izjemne BPP. Iz prilog ne izhaja, da je tožniku nastala izredna finančna obveznost, ki ga bremeni, za katero ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker bi nastala kot posledica višje sile oziroma, da so njegovi dohodki obremenjeni z izrednimi odhodki zaradi njegovega zdravstvenega stanja.

Tožnik je vložil tožbo zaradi odprave izpodbijane odločbe. Obrazložitev je nepotrebna, saj je iz spisa jasno razvidno, da je brez kakršnegakoli premoženja, brez poslovne sposobnosti in zaradi dolgoletnih sodnih krivic že od leta 2002 dalje trpi sodno izvršilno nasilje na denarne prejemke, invalidsko pokojnino. Navaja, da izpolnjuje tudi finančni pogoj, saj je nominalna invalidska pokojnina za 220,00 EUR pod dvakratnikom denarnega cenzusa iz 13. člena ZBPP. Izguba poslovne sposobnosti je nesporno primerljiva s potresom, poplavami in tako dalje. Vse navedeno je naslovnemu sodišču tudi splošno znano oziroma je celo posledica dolgoletnega kratenja njegovih pravic iz 22., 23., 25. člena Ustave Republike Slovenije. Zato meni, da je njegova tožba utemeljena.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarja, da tožnik nima pooblastila skrbnika za zastopanje ter pojasni obrazložitev izpodbijane odločbe. Sklicuje se na drugi odstavek 13. člena ZBPP in določbe ZSVarPre, ki se uporabljajo za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca. Navaja 22. člen ZBPP. Na podlagi tožnikove prošnje je tožena stranka ugotovila, da tožnik prejema pokojnino v višini 824,40 EUR ter ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BP. Iz zakona tudi ne izhaja, da bi bile kreditne obveznosti in postopki sodne izvršbe, na kar se je tožnik skliceval v svoji prošnji, lahko eden od pogojev za dodelitev BPP. Pri tem se sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča RS ( npr. I U 475/2010) Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) primerno uporablja, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti ali je tisti, ki nastopi kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP. V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi odločbe CSD 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 pozvalo CSD Domžale, da poda izjavo ali prevzema predmetni upravni spor. CSD Domžale je z dopisom 12213-144/2014-15 z dne 16. 2. 2015 odgovorilo, da odobrava tožbo, ki jo je vložil njihov varovanec – tožnik v obravnavani zadevi I U 214/2015. Glede na navedeno sodišče v obravnavani zadevi šteje, da je tožbo vložila pooblaščena oseba.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa sodišče še dodaja: Tožena stranka se pravilno sklicuje na določbe ZBPP, ki jih tudi pravilno uporabi. Osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z določilom 8. člena ZSVarPre znaša 269,20 EUR. Na podlagi 14. člena ZBPP je v povezavi z določbami ZSVarPre, kot jih navaja tožena stranka, pravilno ugotavljala lastni dohodek tožnika, to je dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Finančno stanje prosilca je namreč bistvena okoliščina, ki vpliva na odločitev o dodelitvi BPP, saj je do nje upravičen le prosilec, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogel stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po drugem odstavku tega člena pa se šteje, da je socialno stanje prosilca ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določen z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve, konkretno ZSVarPre.

Prvostopenjski organ je ugotavljal tudi ali tožnik izpolnjuje pogoje za nujno BPP (prvi odstavek 36. člena ZBPP) ter tudi ugotavljal relevantne okoliščine. Po navedeni določbi namreč pristojni organ za BPP nemudoma odobri BPP, ne glede na določbe ZBPP o pogojih in postopku za odobritev BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam ter ugotovil, da za to niso izpolnjeni pogoji. Sodišče še navaja, da odobritev nujne BPP ne pomeni, da prosilcu dodeljene BPP ni treba vrniti, če se glede na njegov finančni položaj kasneje izkaže, da do BPP ni upravičen (četrti odstavek 36. člena ZBPP). To pa pomeni, da mora biti tudi pri dodelitvi nujne BPP finančni pogoj za dodelitev prav tako izpolnjen, kakor pri dodelitvi redne BPP, le da se v teh primerih ugotavlja naknadno. Finančni pogoj se torej upošteva v obeh primerih, vsekakor pa navedene določbe ZBPP v zvezi z nujno BPP pristojnemu organu ne preprečujejo upoštevanja finančnega položaja prosilca, če ima v času odločanja bolj ustrezne podatke. Zato v obravnavanem primeru, tako kot je organ tudi napravil, ni bilo razloga, da ne bi o tožnikovi prošnji odločil kot o prošnji za dodelitev redne BPP in s tem v zvezi upošteval tudi tožnikovo premoženjsko stanje.

Odločitev organa za BPP o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP, ker je imel na voljo podatke, na podlagi katerih je lahko ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP pomeni, da je odločil na podlagi zahtevka tožnika za BPP, čeprav iz prošnje izhaja, da je prosil za dodelitev nujne ali izjemne BPP. Nepravilno je stališče tožnika, da so njegovi prihodki – invalidska pokojnina za 220,00 EUR pod dvakratnikom denarnega cenzusa iz 13. člena ZBPP. Navedeno iz upravnih spisov ne izhaja, saj prejema pokojnino v višini 824,65 EUR mesečno. To pa pomeni, da je v treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal lastni dohodek tožnika 824,65 EUR. Torej je presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR), kot je pravilno ugotovila tožena stranka.

Po prvem odstavku 22. člena ZBPP se BPP lahko dodeli tudi, če je prošnja za odobritev BPP utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z njegovim zdravstvenim stanjem in z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki bremenijo njega oziroma družino ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (izjemna odobritev BPP). Po presoji sodišča sem ne sodi tožnikova procesna nesposobnost kot okoliščina, ki bi sama po sebi utemeljevala dodelitev navedene BPP. Pri izjemni BPP gre po presoji sodišča za okoliščine, zaradi katerih se prosilec znajde v položaju materialne in življenjske ogroženosti, zato se tudi tožnikove obveznosti iz naslova sodnih izvršb ne morejo v tem primeru upoštevati. Ne gre za izredno finančno obveznost, za katero ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, kar je tožniku pravilno pojasnila tudi tožena stranka. Administrativne in sodne prepovedi se tudi pri ugotavljanju dohodka ne upoštevajo, saj niso naštete v ZSVarePre med izjemami, ki se ne štejejo v lastni dohodek prosilca.

Razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi, predvsem glede pojasnjevanja vzrokov za njegovo zdravstveno in finančno stisko, pa se na razloge, na katerih temelji izpodbijana odločitev, in ki so bistveni za odločitev v zadevi, sploh ne nanašajo, zato z njimi tudi ni mogoče utemeljiti zatrjevanih kršitev pravic iz 22. člena, 23, člena in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo pa samo po sebi še ne zadošča za utemeljitev kršitve teh ustavnih pravic.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).