Jedro

Potrebnost priglašenih stroškov mora izkazati stranka, ki povrnitev stroškov zahteva, saj je na njej trditveno breme glede obstoja okoliščin, ki kažejo na nujnost stroškov za konkretni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zavrnilo upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 14.10.2003. V 2. točki izreka pa je ustavilo izvršbo na pokojnino dolžnice.

Odločitev sodišča prve stopnje o nadaljnjih stroških izvršilnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbeno izpodbija upnik in predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa v 1. točki izreka. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ko upniku ni priznalo stroškov za vlogo z dne 2.4.2003, s katero je pridobil potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri čemer sodišču ni bil dolžan pojasnjevati, zakaj to potrdilo potrebuje. Prav tako pa je upnik upravičen do povračila stroškov za vlogo z dne 8.10.2003, s katero je od sodišča, ki v roku iz 38. čl. ZIZ o stroških ni odločilo, zahteval, da odloči o nadaljnjih izvršilnih stroških.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških predstavlja 38. čl. ZIZ, ki v V. odst. določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, kar pomeni, da mora sodišče presojati tudi potrebnost stroškov, povračilo katerih stranka zahteva. Potrebnost priglašenih stroškov pa mora izkazati tisti, ki povrnitev stroškov zahteva, v konkretnem primeru torej upnik, na katerem je v skladu s 7. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se smiselno uporablja v postopku izvršbe (15. čl. ZIZ), trditveno breme glede obstoja okoliščin, ki kažejo na nujnost oziroma potrebnost stroškov v izvršilnem postopku. V tej fazi izvršilnega postopka, ki je že tekel z izvršbo na pokojnino in na premičnine dolžnice, upnik potrdila o pravnomočnosti ni potreboval, prav tako pa upnik tega, da takšno potrdilo potrebuje (npr. za vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom) ni navedel niti v svojih vlogah pred sodiščem prve stopnje, niti sedaj v pritožbi, zato se sodišče druge stopnje strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da stroški, povračilo katerih je zahteval, za konkretno izvršbo niso bili potrebni, saj jih ni z ničemer utemeljil. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri tem ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške v zvezi s pritožbo (I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl.ZIZ).