Jedro

Tožnica neutemeljeno ponavlja svoje navedbe iz dosedanjega postopka, da se delo, ki ga je opravljala, (v določenem obsegu) še opravlja. To ne pomeni, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, da poslovni razlog ni podan. Toženka sama v odpovedi (in sodnem postopku) razloga za odpoved ni utemeljila na način, da bi potreba po delu (v celoti) prenehala, ampak da se je spremenila. Prav takšna sprememba (reorganizacija), zaradi katere potreba po opravljanju določenega (konkretno tožničinega) dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha, je organizacijski razlog (sodbi VS RS VIII Ips 209/2007, VIII Ips 268/2017).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga št. ... z dne 11. 11. 2020, reintegracijski in reparacijski zahtevek ter zahtevo tožnice za povrnitev pravdnih stroškov. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške.

2. Zoper navedeno sodbo razen odločitve o pravdnih stroških toženke se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je sklep o reorganizaciji zakonito sprejel direktor toženke. S tem sklepom je poseženo v statutarno ureditev toženke, sprememba statuta je v pristojnosti sveta zavoda. Toženka bi lahko področje C. razdružila le s spremembo statuta. Do teh navedb tožnice se sodišče prve stopnje ni opredelilo, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za presojo, da je toženka podala zakonito odpoved, ne zadošča ugotovitev o obstoju organizacijskega razloga ampak ugotovitev, da je zaradi organizacijskega razloga potreba po določenem delu prenehala. Toženka v odpovedi ni navedla utemeljenega razloga za odpoved njene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je bistveno dejansko delo, ki ga delavec opravlja. Tožnica ni opravljala dela, povezanega z izobraževanjem, čeprav je bila razporejena v Službo D. Opravljala je dela na področju sistema E., ki sodijo v F. področje. To delo se pri toženki še vedno opravlja. Zaradi ukinitve Službe D. potreba po delu, ki ga je tožnica opravljala, ni prenehala. Ocena, ki jo je toženka upoštevala pri izbiri presežnega delavca, ni nepristranska. Ocenjevalka A. A., ki je bila upoštevana pri izbiri, je bila že iz tega razloga pristranska. Prizadevala si je, da bi sama zaposlitev ohranila. Ko je bila zaslišana kot priča, ni vedela, ali je bila ocenjena pred tožnico ali kasneje. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo zatrjevano diskriminacijo zaradi bolniškega staleža. Tožnica je bila odsotna z dela tri mesece, kar je nedvomno vplivalo na oceno. V zvezi s tem izpodbijana sodba nima razlogov. Tudi v tem delu je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve, ki jo uveljavlja pritožba. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

5. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh za odločitev bistvenih dejstvih, vključno z razlogi glede reorganizacije (točka 7 obrazložitve). Pritožbeno sodišče jim pritrjuje; odločitev o reorganizaciji je v pristojnosti generalnega direktorja toženke, ki organizira in vodi delo (poslovodnega organa; po vsebini gre za spremembo splošnega akta delodajalca). S to odločitvijo ni posegel v poslovno politiko ali razvojne, kadrovske in finančne načrte, da bi šlo za vprašanja, za katera je po Odloku o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center pristojen svet toženke.

6. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do zatrjevane diskriminacije na podlagi zdravstvenega stanja oziroma bolniškega staleža (točka 15 obrazložitve), zato tudi v tem delu uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Navedlo je, da je bila tožnica krajši čas ocenjevalnega obdobja (tri mesece) odsotna z dela, kar samo po sebi že ni vplivalo na samo oceno, pri čemer tožnica konkretnih navedb glede tega (kako bi odsotnost vplivala na oceno) niti ni podala in jih tudi ne podaja v pritožbi.

7. Razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) v prvem odstavku 89. člena; za poslovni razlog gre v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Odpoved je zakonita le, če je razlog utemeljen in če onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

8. Pritožba neutemeljeno navaja, da toženka v odpovedi ni utemeljila odpovednega razloga oziroma da ni utemeljila, zakaj je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer sama navaja, da je bila razporejena v Službo D. S tem, ko je toženka ukinila Službo D. v okviru sprememb načina organizacije dela v organizacijski enoti G., kar je navedla kot razlog za podajo odpovedi v sami odpovedi, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je utemeljila prenehanje potreb po delu tožnice; spremembe niso bile le v tem, da so se naloge, vezane na ..., ki jih tožnica ni opravljala, prenesle v novoustanovljeni Center H., ampak so se prenesle tudi druge naloge, in sicer v za to pristojna področja. Konkretno je sodišče prve stopnje glede dela tožnice na podlagi ocene izpovedi prič B. B. in A. A., ki sta potrdili obstoj dejanskih organizacijskih sprememb, ugotovilo, da se merjenje organizacijske klime po reorganizaciji opravlja v okviru F. službe, sistem vodenja kakovosti pa je prevzela A. A. 9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je toženka, ne le utemeljila odpovedni razlog, ampak ga tudi dokazala. Dokazala je ukinitev Službe D. in prenos dela na druga področja; v tem okviru se delo, ki ga je opravljala tožnica pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto Strokovni sodelavec VII/2, sedaj opravlja v okviru drugih področij (služb) oziroma ga opravljajo drugi delavci. V zvezi s tem tožnica neutemeljeno ponavlja svoje navedbe iz dosedanjega postopka, da se delo, ki ga je opravljala (v določenem obsegu) še opravlja. To ne pomeni, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, da poslovni razlog ni podan. Toženka sama v odpovedi (in sodnem postopku) razloga za odpoved ni utemeljila na način, da bi potreba po delu (v celoti) prenehala, ampak da se je spremenila. Prav takšna sprememba (reorganizacija), zaradi katere potreba po opravljanju določenega (konkretno tožničinega) dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha, je organizacijski razlog (sodbi VS RS VIII Ips 209/2007, VIII Ips 268/2017).

10. Pri izbiri izmed več delavcev na delovnem mestu Strokovni sodelavec VII/2 je toženka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, pravilno uporabila kriterije, kot so določeni v 27. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 in nadalj.), in sicer temeljni (izključevalni) kriterij delovne uspešnosti. Utemeljeno je upoštevala tožničino oceno prav dobro (4). V pritožbi tožnica neutemeljeno uveljavlja nepristranskost ocenjevalke A. A. Tovrstne njene navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, pri čemer je poudarilo, ne le da ocenjevalka ni vedela, da bodo ocene relevatne pri izbiri presežnega delavca, ampak predvsem, da je bila ocena predmet preizkusa pred komisijo za preizkus ocene, ki je tožničino pritožbo zavrnila in potrdila podano oceno. To jasno kaže, dodaja pritožbeno sodišče, da ocena ni pristranska, saj bi bila sicer v pritožbenem postopku spremenjena (ali razveljavljena).

11. Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške.