Jedro

Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 25.9.2009, s katerim je dovolilo izvršbo z rubežem in vnovčenjem pravice izvrševanja dolžnikove dosmrtne pravice užitka s pravico obdelovanja, pobiranja in prodaje plodov ter izdelkov na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko.

Proti sklepu se pritožuje tožnik po pooblaščencu. Opozarja, da je njegova pravica užitka na nepremičninah prenehala na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 1 z dne 25.3.2009 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 552/2009 z dne 8.9.2009. Z navedenima odločbama je dolžnik postal v celoti lastnik nepremičnin, užitek na lastni stvari pa pojmovno ni mogoč. Upnik je s tem seznanjen, saj je prav on kot tožnik nastopal v pravdi, v kateri je dosegel vrnitev nepremičnin tožencu. Izvršba z izvršilnim sredstvom, ki mu je sodišče sledilo z izpodbijanim sklepom, je zato nemogoča. Po mnenju pritožbe je upnikovo vztrajanje na predlogu za izvršbo usmerjeno zgolj v to, da se dolžniku povzroča nepotrebne stroške, saj lahko sam upnik kadarkoli poskrbi za vknjižbo lastninske pravice po navedeni sodbi. Zato je zmotno stališče sodišča, da užitek dolžnika še ni prenehal, ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan v njegovo korist. Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik ne zanika, da sodba, s katero je bilo odločeno o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja na nepremičninah vpisanih v vl. št. 1 k.o. Vogrsko, ponovno na njegovo ime, ker sta bila darilna pogodba in sporazum o določitvi deleža na skupnem premoženju, ki ju je sklenil z A.S. in E.F. nična, še ni izvedena v zemljiški knjigi. Zato ne drži, da izvršba z izvršilnim sredstvom, ki je bilo dovoljeno, ni mogoča. Pritožba sicer pravilno opozarja, da užitek ni možen na lastni stvari in da je posledica tega, da užitkar postane tudi lastnik nepremičnine, prenehanje užitka. Vendar pa je celo v takem primeru za potrebe izbrisa užitka iz zemljiške knjige potrebna izjava lastnika, t.i. enostransko zemljiškoknjižno dovolilo (tretji odstavek 224. člena SPZ in drugi odstavek 241. člena SPZ). Če je namreč predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Glede na dosedanje spisovne podatke pa nedvomno ni mogoče upniku očitati povzročanja nepotrebnih stroškov izvršbe, temveč kvečjemu pritožniku. Nenazadnje pa je pri odločanju o izvršilnih stroških potrebno upoštevati peti odstavek 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti (le) tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni.

Neutemeljeno dolžnikovo pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).