Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začne teči tedaj, ko stranka zve za ta dejstva. To, kdaj sta pritožnik in njegov pooblaščenec prejela prepis zvočnega posnetka, na trenutek, ko sta za dejstva zvedela in jih zato tudi mogla navesti, ne vpliva. Za nova dejstva sta zvedela, ko sta slišala izpoved na naroku za glavno obravnavo.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka z 22. 12. 2015 in mu naložilo, da mora vsakemu od tožencev povrniti 1.702,34 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik, ki predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu za obnovo postopka ali pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Res drži, da sta bila tožnik in njegov pooblaščenec 4. 11. 2015 na naroku pred Okrajnim sodiščem v Cerknici prisotna, a ne drži, da sta se seznanila z izjavami oziroma odgovori J. S. Izjavo sta že slišala, s tem, kaj točno je J. S. povedala, pa sta se seznanila šele po prejemu prepisa zvočnega posnetka naroka. Od nikogar ni mogoče pričakovati, da bi se po spominu skliceval na nekaj, kar je slišal med izpovedjo. To je za pritožnika nemogoče in absolutno pretežko, zato prestavlja poseg v njegovo pravico do sodnega varstva.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik je predlagal obnovo postopka, ker je izvedel za nova dejstva – trditve prve toženke o tem, zakaj se je odločila prodati nepremičnino. Gre torej za predlog za obnovo postopka iz razloga, ki je naveden v 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V skladu s 6. točko 1. odstavka 396. člena ZPP mora stranka predlog vložiti v 30 dneh od tedaj, ko je mogla navesti sodišču nova dejstva.
5. Za dejstva, v zvezi s katerimi tožnik predlaga obnovo postopka, sta tako on kot njegov pooblaščenec nedvomno izvedela že, ko so bila izrečena na naroku za glavno obravnavo 4. 11. 2005. Pritožnik sam priznava, da je izpoved slišal. To, kdaj sta pritožnik in njegov pooblaščenec prejela prepis zvočnega povzetka, na trenutek, ko sta za dejstva zvedela in jih zato tudi mogla navesti, ne more vplivati.
6. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa(1) pravilno sklicevalo na stališče teorije in sodne prakse, a ni navedlo vira, iz katerega je stališče povzelo. Gre za komentar dr. Lojzeta Udeta k 396. členu ZPP(2) in tam citirani odločbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 560/2007 in II Ips 421/2001. V bistvenem enako stališče je zavzeto tudi v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1038/2014, na katerega se sklicuje sam pritožnik.
7. Pritožbeno razlikovanje med izpovedjo na naroku in izdelavo prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave, je umetno ustvarjeno. Situacija ni nič drugačna v primeru, ko stranka nova dejstva sliši na naroku, kot če jih sliši kje drugje - v življenjskih okoliščinah, v katerih zapisnika ne more pričakovati. Pritožbeno stališče, da se z izjavo nekoga (ki smo jo slišali) seznanimo šele, ko jo tudi preberemo, je očitno napačno. Drugače bi bilo le, če bi tožnik zatrjeval, da je izjavo na naroku razumel drugače, kot je bila zapisana v prepisu zvočnega posnetka, pa bi za to imel kak utemeljen, opravičljiv, prepričljiv razlog(3). Da gre za kaj takšnega, pritožnik ne trdi. Za uveljavljanje novih dejstev v predlogu za obnovo postopka ni potreben popolni priklic slišanega. Primerjava s tem, da sodišče od sodnega osebja ne pričakuje, da bo sposobno napraviti prepis brez zvočnega posnetka naroka, ni na mestu. Od sodnega osebja se pričakuje, da bo napravilo dobesedni prepis vsega, kar in kakor je bilo izrečeno na naroku; od vložnika predloga za obnovo pa ne.
8. Pritožbeno sklicevanje na čakanje na pridobitev zapisnika predstavlja utemeljevanje tega, kdaj je stranka pridobila dokazila (o novih dejstvih), da bi jih predložila sodišču. Gre torej za situacijo, ki je v bistvenem enaka tistim, ki jih obravnava komentar v zgoraj navedenem delu in že citirani odločbi Vrhovnega sodišča RS, predvsem odločba VIII Ips 560/2007. 9. Zahteva, da stranka vloži predlog za obnovo postopka, v katerem se sklicuje na nova dejstva, v 30 dneh, odkar je zanje izvedela (odkar jih je nesporno slišala), ni pretirana in ne posega v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
10. Pritožba torej ni utemeljena, predlog za obnovo postopka je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozen. Višje sodišče ob preizkusu pritožbe tudi ni našlo kakšnega od razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
11. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, enako velja za toženca, ki z odgovorom na pritožbo glede na vsebino sklepa, pritožbe in samih odgovorov svojega procesnega položaja nista mogla v ničemer izboljšati.
Op. št. (1): 6. točka na 4. strani obrazložitve.
Op. št. (2): V: Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list, 2009, stran 596. Op. št. (3): V tem primeru bi torej zanjo zvedel šele, ko bi prejel prepis.