Jedro

Tudi za satelitski postopek, ki se nanaša na vprašanje sodnih taks v pravdi, ki je že končan, velja 39. člen ZST-1.

Izrek

Pritožbama se ugodi.

Sklep z dne 7.4.2009 se spremeni tako, da toženec ni dolžan plačati sodne takse.

Sklep z dne 4.6.2009 pa se spremeni tako, da se ugovoru ugodi ter se taksa za pritožbo ne odmeri.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s prvim sklepom (z dne 7.4.2009) tožencu naložilo, naj plača sodno takso v višini 312,97 EUR. Gre za takso, ki bi sicer bremenila nasprotno stranko, vendar pa je bila ta oproščena plačila sodnih taks. Stranki sta to pravdno zadevo zaključili s sklenitvijo sodne poravnave.

Proti sklepu vlaga pritožbo toženec. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da tožena stranka ne bo dolžna plačati sodne takse. Pritožnik opozarja na sklenjeno sodno poravnavo, kjer je določeno, da vsaka stranka krije stroške postopka, torej vsaka stranka krije svoje stroške.

Sodišče prve stopnje je tudi za to pritožbo tožencu naložilo plačilo sodne takse. Zoper nalog je toženec ugovarjal. Sodišču prve stopnje je z drugim sklepom, ki je izpodbijan v tem pritožbenem postopku (sklep z dne 4.6.2009), njegov ugovor zavrnilo.

Tudi proti temu sklepu toženec vlaga pritožbo. Sodišču predlaga, naj sklep razveljavi oziroma ugovoru ugodi tako da takse za pritožbo ne bo dolžan plačati. Upira se temu, da bi se v obravnavani zadevi uporabljal ZST-1 (1). Meni, da bi bilo treba uporabiti še določbe starega ZST (2).

Pritožbi sta utemeljeni.

39. člen ZST-1 določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona. Ves problem taksne obveznosti v obravnavani zadevi izvira iz pravde, ki se je začela v času veljavnosti starega ZST. Po stališču pritožbenega sodišča je zato treba v obravnavani zadevi odločati po starem.

Pravne podlage za odmero takse za pritožbo proti sklepu, s katerim je določena primarna taksna obveznost, ZST ni urejal. Torej za odmero takse ni pravne podlage. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sklep z dne 4. 6. 2009 spremenilo tako, da se ugovoru ugodi in toženec ni dolžan plačati nikakršne takse za pritožbo (3. točka 365. člena ZPP (3)).

Pritožbeno sodišče pa nadalje ugotavlja, da tudi ni nobene pravne podlage, da bi moral toženec plačati sodno takso, ki bi sicer bremenila tožečo stranko. Dejstvo, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, ne more iti v škodo toženca. Tako bi bilo le v primeru, če bi toženec v tem postopku propadel. Pa ni. Sklenjena je bila sodna poravnava. Velja, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ker torej za naložitev plačila sodne takse v višini 312,97 EUR toženi stranki ni pravne podlage, je pritožbeno sodišče pritožbi tudi zoper ta sklep ugodilo. Sklep je spremenilo tako, da toženec ni dolžan plačati te sodne takse.

(1) Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008).

(2) Zakon o sodnih taksah (Ur. l. SRS, št.1/1990 in nadaljnji).

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 47/2007- Ur. l. RS, št. 45/2008).