Jedro

O tem, kdo bo direktor d.o.o., odločajo družbeniki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Zahtevek nasprotne udeleženke in L. G. za povrnitev njunih stroškov pritožbenega postopka se zavrže.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka:

1. Dne 12. 12. 2010 so v uvodu navedene predlagateljice pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložile predlog za postavitev začasnega zastopnika družbi z omejeno odgovornostjo U. G. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in s sklepom z dne 13. 12. 2010 za zakonito zastopnico te družbe imenovalo prvo predlagateljico S. G. Ker se je slednja še istega dne odpovedala pritožbi proti temu sklepu, je sklep na dan izdaje 13. 12. 2010 postal tudi pravnomočen. Dne 17. 12. 2010 pa je na sodišče prispela laična, na roke napisana pritožba N. G., s katero je le-ta zahtevala razveljavitev izpodbijanega sklepa, med drugim rekoč, da je bil pokojni direktor U. G., d.o.o., J. G. njen oče in oče njene sestre L. G. Tej pritožbi je sodišče prve stopnje ugodilo in izdalo dva sklepa. S sklepom z dne 17. 12. 2010 je ugotovilo, da je pritožba, ki jo je istega dne vložila N. G. (proti sklepu z dne 13. 12. 2010) pravočasna (1. točka izreka) ter razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti tega sklepa (2. točka izreka).

2. Z izpodbijanim sklepom prav tako izdanem 17. 12. 2010 pa je sodišče prve stopnje pritožbi N. G. ugodilo tako, da je sklep, izdan dne 13. 12. 2010, s katerim je za direktorico U. G., d.o.o., imenovalo prvo predlagateljico, spremenilo in njen predlog z dne 10. 12. 2010 zavrglo.

3. Proti temu sklepu pa so se pravočasno pritožile predlagateljice. Uveljavljajo vse pritožbene razloge, ki so navedeni v 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. V odgovoru na pritožbo, v katerem sta kot nasprotni udeleženki navedeni N. G. in L. G., je predlagana zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Zahtevana je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je J. G., ki je bil direktor in edini družbenik U. G., d.o.o., dne 22. 11. 2010 umrl. Zapuščinski postopek po njem do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil opravljen. Znane zakonite dedinje po njem so prva predlagateljica kot njegova žena, ostali dve predlagateljici, nasprotna udeleženka in njena sestra pa kot njegove hčerke. Eventualni ostali zakoniti dediči iz spisovnih podatkov niso razvidni, pa tudi oporočni dediči ne. V tej fazi postopka se zdi realno, da bodo vse stranke dedovale poslovni delež U. G., d.o.o. (primerjaj 1. odstavek 481. člena ZGD-1). S strani več oseb podedovan poslovni delež je dopustno deliti (4. odstavek 483. člena ZGD-1). O tem, kdo bo direktor d.o.o., odločajo družbeniki (5. alineja 505. člena ZGD-1). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da določilo 256. člena ZGD-1, ki govori o sodnem imenovanju članov organov vodenja in nadzora v delniški družbe, za družbe z omejeno odgovornostjo ne velja. Tako stališče je zavzelo ne le Vrhovno sodišče RS v svoji odločbi III Ips 14/2005, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ampak izhaja tudi iz določila 6. odstavka 515. člena ZGD-1. To določilo od tistih določb, ki se nanašajo na poslovodjo, smiselno uporabo predvideva le za 255. in 263. člen, ne pa tudi za 256. člen ZGD-1. 7. Ker za odločitev v tem postopku ni pomembno, ali je bil poslovni delež U. G. d.o.o. pridobljen tekom trajanja zakonske skupnosti pokojnika in prve predlagateljice, se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ne opredeljuje.

8. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s pritožbenim stališčem, da je v pravnem interesu gospodarske družbe, da ima tudi direktorja, vendar kot je pojasnjeno v 5. točki te obrazložitve, postavitev direktorja d.o.o. ne sodi v pristojnost sodišča. 9. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih uradno upoštevnih kršitev, je pritožbo proti sklepu kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odstavek 336. člena ZPP v zvezi s 33. členom in 37. členom ZNP).

10. Zahtevek za povrnitev stroškov nasprotne udeleženke in L. G. je pritožbeno sodišče zavrglo že zato, ker k pritožbi ni bilo predloženo pooblastilo tožnic. Skladno z določilom člena 336. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP se v postopku za pritožbo namreč ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.