Jedro

Rok za vlaganje zahtev za sprejem v državljanstvo po 19. členu ZDRS-Č je bil do 29. 11. 2003, navedeni rok pa je materialni zakonski rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljševati z nikakršnim pravnim tolmačenjem, saj ne gre za procesni rok, torej za rok, ki se, če pade na dan, ko se pri organu, kjer je treba opraviti dejanje, ne dela, izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, kot zmotno navaja tožnik. S potekom navedenega roka je tožnik izgubil pravico za vložitev zahteve za sprejem v državljanstvo po pogojih določenih v 19. členu ZDRS-Č.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo vlogo z dne 1. 12. 2003. V obrazložitvi navaja, da je tožnik z vlogo oddano priporočeno na pošti dne 1. 12. 2003 zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/02). Tožena stranka ob navajanju navedene zakonske določbe ugotavlja, da je le-ta stopila v veljavo 29. 11. 2002 in da je enoletni rok za vložitev zahteve za sprejem v državljanstvo potekel dne 29. 11. 2003. Ker je tožnik vložil zahtevek po izteku roka, jo je tožena stranka kot prepozno zavrgla v skladu z 3. odstavkom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02).

Tožnik s tožbo izpodbija navedeni sklep tožene stranke zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da so mu bile s tem kršene pravice. Zatrjuje, da je vlogo oddal na pošti dne 1. 12. 2003 zato, ker je bila dne 29. 11. 2003 sobota, ki je dela prost dan. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o stvari, podrejeno pa predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu udeležbe ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ki temelji na podatkih v upravnih spisih, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožena stranka je za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00). V zvezi s tožbo pa še dodaja: Po 68. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 - ZUP) je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok (1. odstavek). Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali pa brzojavno, pa se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

Novela Zakona o državljanstvu (Uradni list RS 1/91-I, 30/91-I, 61/92 - odl. US, 38/92, 13/94 in 59/99 - odl. US ZDRS), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 96 dne 14. 11. 2002, ( v nadaljevanju - ZDRS - Č) je po 20. členu stopila v veljavo 29. 11. 2002. Za vložitev zahteve za sprejem v državljanstvo po 19. členu ZDRS-Č je bil določen enoletni rok, ki je pričel teči od dneva uveljavitve tega zakona. Rok določen v 19. členu ZDRS-Č je torej iztekel dne 29. 11.2002. V obravnavani zadevi za tožnika ni sporno, da je vlogo oddal s priporočeno pošiljko na pošti dne 1. 12. 2003, torej po izteku roka določenega v ZDRS-Č, kljub temu pa zanj ostaja sporna ugotovitev tožene stranke, da je za vložitev zahtevka po 19. členu ZDRS-Č zamudil rok.

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da se je zato, ker je padel zadnji dan roka na soboto, z zakonom določen rok iztekel šele s pretekom prvega naslednjega delavnika. Rok za vlaganje zahtev za sprejem v državljanstvo po 19. členu ZDRS-Č je bil do 29. 11. 2003. Rok iz 1. odstavka 19. člena ZDRS-Č je namreč materialni zakonski rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljševati z nikakršnim pravnim tolmačenjem, saj ne gre za procesni rok, torej za rok, ki se, če pade na dan, ko se pri organu, kjer je treba opraviti dejanje, ne dela, po določbi 2. odstavka 101. člena ZUP izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, kot zmotno navaja tožnik. S potekom navedenega roka je tožnik izgubil pravico za vložitev zahteve za sprejem v državljanstvo po pogojih določenih v 19. členu ZDRS-Č, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je takšno tožnikovo zahtevo zavrgla na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen (1. odstavek 59. člena ZUS).