Jedro

Odločitve sodišča prve stopnje o višini, v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje, se ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. Ni se opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za opravljeno izvedensko delo z dne 22. 12. 2016 sodnemu izvedencu A.A., B., C. priznalo nagrado v bruto znesku 345,00 EUR (točka I izreka). Sklenilo je, da se na to nagrado obračunata in plačata 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 30,53 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 1,83 EUR (točka II izreka), da stroške izdelave izvedenskega dela v skupnem znesku 377,36 EUR plačata tožeča in tožena stranka vsaka v višini ene polovice, torej vsaka 188,68 EUR, in da bo celoten strošek izdelave izvedenskega dela najkasneje v roku 45 dni od dneva izdaje sklepa in prejema e-računa izvedenca poravnan iz predujma, ki je založen pri Delovnem sodišču v Celju (točka III izreka). Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (točka IV izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (točka V izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila prvo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, torej zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in do poštenega sojenja iz člena 6(1) EKČP, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedencu nagrada za dopolnilno izvedensko delo ne pripada oziroma podredno, da pritožbi ugodi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, tožeči stranki pa naloži, da prvotoženi stranki povrne vse stroške pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačila dalje do plačila. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj v obrazložitvi sklepa ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, ki opravičujejo višino prisojene nagrade. Le pavšalno je namreč zapisalo, da priznano nagrado šteje kot primerno glede na obseg strokovnosti in zahtevnosti opravljenega dela. Sodišče je dolžno obrazložiti, zakaj je izvedencu priznalo takšno nagrado, saj mora imeti stranka možnost, da njegovo odločitev preizkusi. Ker nagrade ni obrazložilo, je pritožnici kršilo pravico do izjave po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, 22. člen Ustave RS in člen 6 EKČP, s tem pa pritožnici tudi ni zagotovljena pravica do popolnega in učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS. Sodišče je izvedencu neutemeljeno priznalo nagrado za študij spisa. Ta ni bil potreben, saj mu je bila priznana nagrada za študij spisa že s sklepom z dne 1. 9. 2016. Iz dopolnitve tudi ne izhaja, da bi izvedenec opravil kakšen dodaten študij spisa in vpogledal v dodatne listine. Odgovori, ki jih je podal, ne zahtevajo ponovnega študija, sploh pa ne v višini 200 do 500 strani. Zato je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja pa sploh ni utemeljena, saj je na vprašanja in pripombe toženih strank iz njunih pripravljalnih vlog odgovoril zelo pavšalno in se je v pretežni meri skliceval na osnovno izvedensko mnenje. Dopolnitev pa je bila potrebna zaradi slabe obrazložitve v nekaterih delih osnovnega izvedenskega mnenja. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni moč razbrati ugotovitev in razlogov, da je izvedenec do nagrade sploh upravičen, gre za kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitev pravice do izjav in pravice do poštenega sojenja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se odločitve ne da preizkusiti.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 260/2014 z dne 13. 12. 2016 izvedencu naložilo, da pisno dopolni svoje izvedensko mnenje z dne 22. 7. 2016 tako, da odgovori na vprašanja in se opredeli do pripomb prve toženke v pripravljalnih vlogah z dne 23. 8. 2016 na l. št. od 308 do 314 spisa in z dne 1. 9. 2016 na l. št. 332 do 333 spisa ter druge toženke v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2016 na l. št. 319 do 321 spisa. Izvedenec je dopolnilno mnenje izdelal 22. 12. 2016. Sodišče je dne 31. 1. 2017 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je izvedencu priznalo 138,00 EUR za študij spisa na podlagi 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 do 35/2013) in sicer po postavki nad 200 do 500 strani in za pisno dopolnitev mnenja 207,00 EUR po 51. členu Pravilnika - zelo zahtevna dopolnitev izvedenskega mnenja.

6. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je pritožba prvo tožene stranke utemeljena, saj se odločitve o višini v sklepu določene nagrade za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je določilo nagrado izvedencu za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja. V sklepu se ni opredelilo niti o zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o obsegu in potrebnosti študija spisa in zbiranju dokumentacije, kar naj bi bilo potrebno za izdelavo dopolnilnega mnenja.

7. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi prvo tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter mu ga vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti tako o zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja, kot tudi o obsegu študija spisa za potrebe izdelave dopolnitve in količini zbiranja dodatne potrebne dokumentacije za pripravo dopolnitve in šele po tem, na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10 in naslednji), odločiti o višini nagrade, do katere je upravičen izvedenec, ker je izdelal dopolnitev izvedenskega mnenja. Pritožbeno sodišče se o ostalih pritožbenih navedbah ni opredelilo, saj je bil sklep v izpodbijanem delu razveljavljen zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.