Jedro

Materialno pravno je nepravilno stališče, da tožnik nima ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker je v postopku izjavil, da se ne namerava vrniti v stanovanje, ker v njem zaradi toženčevega ravnanja ne obstajajo več normalni pogoji za življenje.

Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je toženec motil tožnika v posesti električnega bojlerja v kopalnici, ki se nahaja v pritličju stanovanjske hiše V., C., s tem, da je dne 17.4.2003 razbil in s tem uničil električni grelec na bojlerju za vodo tako, da je odščipnil "čeveljčka", ki sta pritrjena na električni grelec, ter prerezal električna kabla modre barve, s čimer je onemogočil tožniku ogrevanje vode in s tem, da je dne 18.4.2003 onesposobil še ventil na cevi, po kateri je iz zgornjega stanovanja, ki ga ima v posesti toženec v ta bojler pritekla topla voda, in sicer tako, da je odstranil vzvod za zapiranje in odpiranje ventila in s tem onemogočil še ogrevanje vode na ta način.

Nadalje je zavrnilo tožbene zahtevke, da je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da ponovno namesti grelec na električnem bojlerju in namesti nov električni kabel in ventil in tako omogoči dotok vode iz zgornjega stanovanja v bojler, s čimer bo tožniku omogočil uporabo tople vode tako kot je bilo pred motilnim dejanjem, v 8 dneh pod izvršbo in nadalje da se toženi stranki prepove, da z dejanji opredeljenimi v točki 1 izreka ali s podobnimi dejanji posega v posest tožeče starnke, ki jo ima na bojlerju v kopalnici v stanovanjskih prostorih stanovanjske hiše V. 24, C., v 8 dneh pod izvršbo. Tožniku je naložilo, da plača tožencu pravdne stroške v znesku 49.100,00 SIT Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka.

Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep pa spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka oz.

podrejeno sklep razveljavi. Poudarja, da je sodišče prve stopnje zavzelo napačen zaključek, da tožnik nima ekonomskega interesa za vložitev tožbe, ker ne namerava več prebivati v spornem stanovanju.

Tožnik pa ima v spornem stanovanju še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Toženec mu je bivanje na vse načine onemogočal med drugim tudi z odklapljanjem vode, vse z namenom da bi dosegel tožnikovo izselitev. Tožnik je sodišču pojasnil, da se je odselil, ker ni bilo več ne vode ne elektrike. Napačno je presojen tožnikov pravni interes, saj je prav toženčevo ravnanje povzročilo, da je tožnik začasno odšel od doma in bi se tja vrnil, če bi bili vzpostavljeni pogoji za to. Prav to pa je razlog, zaradi katerega bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi v celoti in bi normalni pogoji za bivanje tožniku omogočili vrnitev v stanovanje. Izpodbijani sklep je tudi v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso. Pritožnik se sklicuje na zadeve I Cp 1925/99 Višjega sodišča v Ljubljani, sklep Cp 1527/2000 Višjega sodišča v Celju in I CP 651/2002 Višjega sodišča v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Materialnopravno je napačno stališče prvostopnega sodišča, da tožnik nima ekonomskega interesa v tem sporu zaradi motenja posesti, zaradi česar je njegov zahtevek po posestnem varstvu neutemeljen oziroma posledično v ugotovitvenem delu celo nedopusten. Takšen zaključek je sodišče prve stopnje oprlo na izjavo tožnika, da se zaradi nastalega stanja ne namerava vrniti v stanovanje na naslovu V. 24, C.. Na ta način pa je sodišče prve stopnje obšlo prav namen oziroma bistvo posestnega varstva, to je vzpostavitev takšnega stanja, kakršno je bilo pred nedopustnim motitvenim posegom toženca, kar bi šele ponovno v korist tožnika vzpostavilo pogoje, ki bi tožencu omogočili vrnitev v stanovanje ter mu v bodoče prepovedalo izvrševanje takšnih in podobnih ravnanj. Sklicevanje prvostopnega sodišča na pomanjkanje ekonomskega interesa pripisuje v konkretnem primeru tovrstnemu sodnemu varstvu zahtevo, ki je zakonske določbe, ki urejajo varstvo pred motenjem posesti tudi ne vsebujejo. Res je predpostavka vsakega tožbenega zahtevka pravni interes, ki se predvsem v motenjskih sporih večkrat izkazuje tudi kot ekonomski interes tožnika po vzpostavitvi takšnega stanja, kakršno je bilo pred nedopustnim posegom. Vendar tudi če v konkretnem primeru ni zaslediti ekonomskega interesa, to še ne pomeni, da je izostal tudi siceršnji pravni intreres tožnika, to je varstvo pred nedopustnim posegom v njegovo posest, torej varstvo pravne dobrine, ki ga omogoča zakon. Vendar pa v konkretnem primeru tudi pomanjkanje ekonomskega interesa ni mogoče očitati tožnikovim zahtevkom, kljub njegovi izjavi, da se zaradi nastalega stanja ("...

ker ne obstajajo normalni pogoji za življenje") ne namerava vrniti v sporno stanovanje. Tožnik namreč s tožbo zahteva, da toženec vzpostavi takšno stanje na električnem bojlerju in vodovodni instalaciji, ki bo tožniku ponovno zagotovilo uporabo tople vode in s tem šele omogočilo ponovno bivanje v spornem stanovanju, torej s tožbo zasleduje povsem otipljiv ekonomski interes, normalno bivanje v stanovanju, ki mu je s toženčevim ravnanjem onemogočeno in s tem posledično povzročeno potrebo po tožnikovi preselitvi. Tožnikova izselitev ob povedanem predstavlja povsem razumljiv odziv oziroma le njegovo prisilno prilagoditev nastali situaciji povzročeni z nedopustnim toženčevim ravnanjem. Ugotovitev prvostopnega sodišča o izgubi ekonomskega interesa tožnika zaradi njegove preselitve na drug naslov je torej nepravilna. Pomeni lahko le pritrditev samovoljnemu ravnanju toženca ter neupoštevanje namena in cilja sodnega varstva pred motenjem posesti, ki je tako v vzpostavljanju porušenega posestnega stanja kot tudi v onemogočanju nedopustnega, nasilnega ali samovoljnega ravnanja motilca in rezultatov takšnega ravnanja.

Pritožbeno sodišče je moralo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki je posledično povzročilo tudi pomanjkljivo ugotavljanje pravno odločilnih dejstev (predvsem v smeri dejanskih ugotovitev o pravočasnosti tožbe) ugoditi pritožbi, razveljaviti izpodbijani sklep ter vrniti zadevo v novo odločanje (člen 355 ZPP v zvezi s 424. členom ZPP).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o tožbenih zahtevkih in dokazni postopek oziroma razloge sklepa dopolniti še v smeri ugotovitev ali je spoštovan zakonsko določen rok za vložitev motenjske tožbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.