Jedro

Pravica do izjave, ki vsebuje tudi pravico do izvedbe dokazov ni neomejena, kot jo prikazujeta dolžnika. Pri tem se zmotno sklicujeta tudi na 29. člen Ustave, ki se nanaša na procesno jamstvo v kazenskem in ne civilnem postopku. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je ob zavrnitvi kršena le, če za zavrnitev ni bilo utemeljenega razloga. Iz določbe prvega odstavka 253. člena ZPP izhaja povezanost ustnega in pisnega mnenja izvedenca kot enotnega dokaza, kot tudi pooblastilo sodišču, da samo presodi, v kakšni obliki bo izvedlo dokaz z izvedencem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in dolžnika krijejo vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tržno vrednost nepremičnin dolžnikov.

2. Dolžnika v pravočasni pritožbi navajata le pritožbeni razlog kršitve pravice do izjave, ker sodišče prve stopnje ni opravilo predlaganega zaslišanja izvedencev. Sklicujeta se tudi na pravico do obrambe iz 29. člena Ustave, ki po mnenju dolžnikov presega pravico do izjave. Zaslišanje bi sodišče prve stopnje moralo izvesti, ker so bile cenitve glede istih nepremičnin različne, izvedenca L. in B. pa v dopolnjenih mnenjih nista zadovoljivo pojasnila razhajanj med cenitvami. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Sodišče druge stopnje ni upoštevalo upnikovega odgovora na pritožbo, saj pritožba zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine ni dvostransko pravno sredstvo (četrti odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa le glede zatrjevane procesne kršitve pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in uradno upoštevnih procesnih kršitev, opredeljenih v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak preizkus ni pokazal kršitev.

6. Sodišče povzema pravilne in zadostne razloge sodišča prve stopnje v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

7. Pravica do izjave, ki vsebuje tudi pravico do izvedbe dokazov ni neomejena, kot jo prikazujeta dolžnika. Pri tem se zmotno sklicujeta tudi na 29. člen Ustave, ki se nanaša na procesno jamstvo v kazenskem in ne civilnem postopku. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov (drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravica do izjave je ob zavrnitvi kršena le, če za zavrnitev ni bilo utemeljenega razloga. Iz določbe prvega odstavka 253. člena ZPP izhaja povezanost ustnega in pisnega mnenja izvedenca kot enotnega dokaza, kot tudi pooblastilo sodišču, da samo presodi, v kakšni obliki bo izvedlo dokaz z izvedencem.(1) Odločitev o potrebi po zaslišanju ali dopolnitvi izvedenskega mnenja je odvisna od pripomb stranke, iz katerih je mogoče ugotoviti, v čem je (za stranko) izvedensko mnenje pomanjkljivo, nejasno ali nerazumljivo in kaj bi izvedenec lahko ali moral ustno pojasniti.(2)

8. V obravnavanem primeru so bila vsa štiri pridobljena izvedenska mnenja izčrpna, jasna in razumljiva, edini razlog za zaslišanje izvedencev, ki sta ga navedla dolžnika, pa je sodišče prve stopnje odpravilo z naložitvijo izvedencem, da se pisno opredelijo do mnenja drugega izvedenca in odgovorijo na pripombe dolžnikov. Pojasnilo izvedencev glede odstopanja v ocenjeni vrednosti nepremičnin v dopolnitvi izvedenskega mnenja ni bilo pavšalno, kot neutemeljeno navajata dolžnika v pritožbi. Metoda izračuna in potek časa med cenitvami sta objektivni okoliščini, ki lahko prispevata k razlikam v ocenjevanju. Kljub objektivizaciji cenitev so določeni odmiki med cenitvami iste nepremičnine zaradi subjektivne ocene vpliva objektivnih vidikov življenjsko sprejemljivi. Nenazadnje, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je razlika v vrednosti relativno majhna. Sodišče prve stopnje pa je tudi upoštevalo za dolžnika ugodnejšo cenitev. S tem so odpadli razlogi za dodatno izvedbo zaslišanja izvedencev.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnika, ki nista uspela s pritožbo, krijeta sama priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 15. členom ZIZ), upnik pa krije sam stroške odgovora na pritožbo, ker ta v zakonu ni predviden.

Op. št. (1) : VSL sklepa II Cp 2288/2011 z dne 16. 12. 2011 in I Cp 1228/2010 z dne 31. 5. 2010. Op. št. (2) : Primerjaj Sodbo II Ips 206/2012 z dne 5. 9. 2013.