Jedro

Pri fakultativni obveznosti (nadomestno upravičenje) gre za enostavno obveznost, ki vsebuje samo en predmet izpolnitve. Zato lahko upnik od dolžnika zahteva samo predmet obveznosti, ne pa tudi druge (nadomestne) izpolnitve, ki je v izključni pristojnosti dolžnika. Narava dolžnikove obveznosti ima pomembno vlogo tudi v izvršilnem postopku. Če je dolžniku v izvršilnem naslovu dopuščeno, da lahko namesto izpolnitve obveznosti izroči kakšen drug predmet, lahko možnost izbire izkoristi, dokler upnik v prisilni izvršbi vsaj deloma ne prejme predmeta obveznosti.

Obveznost povrnitve stroškov postopka je denarna obveznost, ki nima fakultativne narave. To pomeni, da se je dolžnik ne more razbremeniti s tem, da opravi nadomestno izpolnitev. V primeru, da dolžnik ne povrne z izvršilnim naslovom dosojenih stroškov postopka, ima upnik možnost, da vloži predlog za izvršbo zaradi poplačila stroškov postopka.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi v delu, ki se nanaša na pravdne stroške v višini 3.601,22 EUR (prej 862.996,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izvršilnega predloga), in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Upnik je zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča na Vrhniki P 69/2004 z dne 5. 6. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1890/2003 z dne 5. 11. 2003 in sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 64/2004 z dne 13. 4. 2005 zaradi izterjave 1. glavnice v višini 1,050.000,00 SIT, 2. zakonskih zamudnih obresti od glavnice ter 3. pravdnih stroškov v višini 862.996,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 10. 2005 izvršbo dovolilo. Zoper sklep je dolžnik vložil ugovor, ki pa ga je prvostopenjsko sodišče kot neobrazloženega zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. V obrazložitvi je povzelo izrek sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 64/2004 (izvršilni naslov), ki v 1. točki tožencu (dolžniku) nalaga, da mora sanirati tožnikovo (upnikovo) parcelo, parc. št. 234, vl. št. ..., k.o. ..., in postaviti nov oporni zid ob severni strani tožnikove parcele na parc. št. 29, k.o. ..., v dolžini 15 m ali na drug strokovno ustrezen način sanirati brežino na parc. št. 29, k.o. ..., tako, da tožniku na parc. št. 234, k.o. ..., ne bo nastajala škoda. 2. točka izreka izvršilnega naslova pa toženca razbremenjuje navedene obveznosti, če plača tožniku 1,050.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče je pojasnilo, da bi ob takem izvršilnem naslovu upnik lahko od dolžnika zahteval le izpolnitev osnovne obveznosti iz 1. točke izreka, ne pa tudi drugega predmeta, s katerim lahko dolžnik, če želi, izpolni svojo obveznost (fakultativna pravica dolžnika, 28. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

3. Proti tej odločitvi vlaga Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti. Navaja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sklep v delu, v katerem je bil zavrnjen predlog za izvršbo za izterjavo pravdnih stroškov v višini 862.996,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, nima razlogov. Odločitve višjega sodišča zato v tem delu ni mogoče preizkusiti. Po mnenju tožilstva ima upnik pravico do plačila pravdnih stroškov, prisojenih s pravnomočno in izvršljivo sodbo, podatki izvršilnega spisa pa tudi ne nudijo podlage za sklepanje o obstoju kakršnegakoli utemeljenega razloga, ki bi v tem delu preprečeval izvršbo. Tožilstvo predlaga razveljavitev sklepa višjega sodišča v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve višjemu sodišču v nov postopek.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 375. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ vročena upniku in dolžniku. Dolžnik je na zahtevo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Zahteva je utemeljena.

6. Pri fakultativni obveznosti (nadomestno upravičenje, facultas alternativa) gre za enostavno obveznost, ki vsebuje samo en predmet izpolnitve. Zato lahko upnik od dolžnika zahteva samo predmet obveznosti, ne pa tudi druge (nadomestne) izpolnitve, ki je v izključni pristojnosti dolžnika (390. in 391. člen Obligacijskega zakonika). Narava dolžnikove obveznosti ima pomembno vlogo tudi v izvršilnem postopku. Če je dolžniku v izvršilnem naslovu dopuščeno, da lahko namesto izpolnitve obveznosti izroči kakšen drug predmet, lahko možnost izbire izkoristi, dokler upnik v prisilni izvršbi vsaj deloma ne prejme predmeta obveznosti (28. člen ZIZ).

7. S tako obrazložitvijo je višje sodišče v celoti razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in predlog za izvršbo zavrnilo. Tožilstvo v zahtevi utemeljeno opozarja, da se razlogi višjega sodišča nanašajo le na zavrnitev izvršilnega predloga glede glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. in 2. točka izvršilnega predloga), ne pa tudi na zavrnitev 3. točke izvršilnega predloga, to je glede plačila stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka je tako utemeljen, saj odločitve drugostopenjskega sodišča v tem delu ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Revizijsko sodišče je zato zahtevi ugodilo, sklep sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na pravdne stroške v višini 3.601,22 EUR (prej 862.996,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izvršilnega predloga) razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ). V novem odločanju bo moralo sodišče druge stopnje upoštevati, da je obveznost povrnitve stroškov postopka denarna obveznost, ki nima fakultativne narave. To pomeni, da se je dolžnik ne more razbremeniti s tem, da opravi nadomestno izpolnitev. V primeru, da dolžnik ne povrne z izvršilnim naslovom dosojenih stroškov postopka, ima upnik možnost, da vloži predlog za izvršbo zaradi poplačila stroškov postopka.