Jedro

Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnica mora povrniti upniku stroške odgovora na ugovor v znesku 9.800,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 19.6.1998, opr. št. VIII P 1665/94 zaradi izterjave glavnice v znesku 40.141,50 SIT, stroškov pravdnega postopka v znesku 21.000,00 SIT ter zakonitih zamudnih obresti dovolilo izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnice, ki ga ima na kateremkoli računu, zlasti pa na žiro računu, do višine izvšljive terjatve.

Proti sklepu je dolžnica vložila ugovor, v katerem navaja, da ugovarja terjatvi v znesku 40.141,50 SIT, ker je zastarana. Znesek izvršbe se namreč nanaša na obveznosti iz leta 1993. Ugovarja tudi višini stroškov izvršbe in sicer v znesku 21.000,00 SIT in v znesku 18.558,00 SIT.

V odgovoru na ugovor upnik zavrača dolžničine navedbe kot neutemeljene ter navaja, da svoj predlog za izvršbo opira na pravnomočno sodno odločbo, zato za terjatev, ki izvira iz te odločbe, ne velja enoletni zastaralni rok. Upnik sodišču druge stopnje predlaga, da zavrne dolžničin ugovor in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Ugovor ni utemeljen.

Pravilno poudarja upnik v svojem odgovoru na ugovor, da plačilo terjatve uveljavlja na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter da za take terjatve ne velja enoletni zastaralni rok. V prvem odstavku 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je določeno, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. V obravnavani zadevi upnik uveljavlja svojo terjatev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII P 1665/94, ki je postala pravnomočna dne 26.8.1998. Od tega datuma dalje teče desetletni zastaralni rok. Upnik pa je vložil predlog za izvršbo že dne 28.9.1998 in jasno je, da dolžničin ugovor zastaranja ni utemeljen. Uveljavljani ugovorni razlog torej ni podan in je prvo sodišče pravilno štelo, da je dolžničin ugovor neutemeljen, iz istega razloga pa je tudi sodišče druge stopnje dolžničin ugovor zavrnilo kot neutemeljen. V zvezi z dolžničino navedbo, da ugovarja tudi višini stroškov, je treba opozoriti, da je prvo sodišče izvršilne stroške v višini 18.588,00 SIT odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah.

Znesek 21.000,00 SIT pa ne predstavlja izvršilne stroške, pač pa stroške pravdnega postopka, iz katerega izvira upnikov izvršilni naslov. Tako kot glavnico v znesku 40.141,50 SIT je dolžnica na podlagi izvršilnega naslova dolžna plačati tudi stroške pravdnega postopka v znesku 21.000,00 SIT.