Jedro

Odlog izvršbe je institut, ki vpliva le na izvršbo in njen potek (torej le na opravo izvršilnih dejanj in opravil), ne pa tudi na tek izvršilnega postopka. Zaradi enkratne oprave izvršilnih dejanj, ki se v izvršbi na nepremičnine opravljajo v nujnem sosledju, lahko (prvi in kasneje pristopljeni) upniki svoje pravice in upravičenja, ki jim jih daje ZIZ in ki se nanašajo na samo izvršbo, izvršujejo tako, da s tem ne posegajo tudi v pravice in upravičenja drugih upnikov. Zato predlogu za odlog posameznega upnika ni mogoče ugoditi, če temu nasprotujejo drugi upniki, tudi če mu sicer dolžniki ne nasprotujejo.

Izrek

Pritožbam se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej glasi: “Predlogu upnika R. za odlog izvršbe z dne 7. 12. 2012 se delno ugodi in se izvršba na pokojnino dolžnice M. G. , na denarna sredstva dolžnikov M. G., M. G. , in J. G. pri organizacijah za plačilni promet in na premičnine dolžnikov M. G., M. G., in J. G., dovoljena s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 15. 3. 2010, In 42/2010, odloži do 31. 7. 2013. Nadaljnji predlog tega upnika, v katerem je predlagal odlog izvršbe tudi v zvezi z dovoljeno izvršbo na nepremičnine, se zavrne.” Dolžniki sami nosijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnik R., z dne 7. 12. 2012, s katerim je predlagal odlog izvršbe do 31. 7. 2013. Predlog je sodišče zavrnilo kljub dejstvu, da dolžniki v danem jim roku predlogu za odlog niso nasprotovali zato, ker je eden od k dovoljeni izvršbi na nepremičnine pristopljenih upnikov M. S. d. o. o., M. S. predlogu za odlog nasprotoval, za upoštevnost predloga za odlog izvršbe pa morajo v postopku pristopljenih izvršb soglašati vsi upniki.

Dolžniki so v svojih identičnih pritožbah zatrjevali, da uveljavljajo vse pritožbene razloge in predlagajo, da se njihovim pritožbam ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbah so navajali, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo napačno uporabilo določbo 72. člena ZIZ. Ta določa, da lahko sodišče na predlog upnika izvršbo popolnoma ali deloma odloži, ne pa tudi, da morajo v primeru, če je v izvršilnem postopku več upnikov, vsi soglašati z odlogom izvršbe. Upnik, ki je predlagal odlog izvršbe, izterjuje v izvršilnem postopku znesek 59.303,63 EUR s pripadki, upnik, ki je odlogu nasprotoval, pa le 5.783,47 EUR s pripadki. Zato bi sodišče moralo skladno z določbo člena 72 ZIZ izvršbo odložiti za predlagano obdobje.

Nobeden od upnikov na pritožbene trditve dolžnikov ni odgovoril. Pritožbe so delno utemeljene.

V predmetni zadevi je bil s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 15. 3. 2010, In 42/2010 po predlogu upnika R. dovoljena izvršba na dolžnikoma M. G. in M. G. lastne nepremičnine, z rubežem pokojnine dolžnice M. G., z rubežem denarnih sredstev M. G., M. G. in J. G. pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem premičnin vseh teh treh dolžnikov. S sklepom z dne 22. 4. 2010 In 42/2010 pa je bila dovoljena izvršba tudi na še druge nepremičnine last M. G. in M. G.. S sklepi o pristopu z dne 19. 10. 2010 in 11. 3. 2011, VL 33822/2009, s sklepom z dne 24. 1. 2012 In 5/2012, s sklepom z dne 2. 7. 2012, VL 58572/2012 in s sklepom z dne 15. 9. 2011, In 173/2011 so k tej dovoljeni izvršbi v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine dolžnikov, pristopili še upniki P. d. o. o. L., P. S. d. o. o. L., J. G. in M. S. d. o. o. M. S., pri čemer je upnik M. S. d. o. o. M. S. pristopil k tej že prej dovoljeni izvršbi glede vseh nepremičnin, na katere je bila izvršba dovoljena.

Odlog izvršbe je institut, ki vpliva le na izvršbo in njen potek (torej le na opravo izvršilnih dejanj in opravil), ne pa tudi na tek izvršilnega postopka. Odlog predstavlja začasen zastoj v izvršilnem postopku, dokler odlog traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. Določba prvega in drugega odstavka 72. člena ZIZ, ki določa pogoje za odlog izvršbe, kadar tega predlaga upnik, dopušča upniku, da predlaga odlog izvršbe za željeno obdobje (saj dolžine po upniku predlaganega časa odloga, zakon ne omejuje) in brez potrebne navedbe kakšnih razlogov, sodišče pa mora takšnemu predlogu upnika, če tega vloži v času, ko se izvršba še ni začela opravljati, ugoditi, saj je odlog izvršbe v teh pogojih v izključni dispoziciji upnika. Po začetku oprave izvršbe je upnikovo upravičenje do predlaganja časovno neomejenega odloga omejeno le z dolžnikovim aktivnim nasprotovanjem predlogu, ki ga mora dolžnik podati v roku, ki mu ga za to določi sodišče. Posebnost izvršb na nepremičnine je določba 171. člena ZIZ, ki določa, da po zaznambi sklepa o izvršbi pri konkretni nepremičnini sodišče ne more za poravnavo kakšne terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na to nepremičnino, ampak morajo upniki, za čigar terjatve je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na to nepremičnino, pristopiti k prvi že začeti izvršbi. Začetek prve začete izvršbe na nepremičnino sicer predstavlja opravljena zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini. Navedena določila tako določajo, da sme sodišče izvršbo na nepremičnino, na katero je bilo dovoljenih več izvršb, opravljati enotno za poplačila terjatev vseh upnikov, po predlogih katerih so bile dovoljene izvršbe nanjo. To pa tako, da upniki kasnejših dovoljenih izvršb pristopijo k izvršbi upnika, v korist katerega je bila prva dovoljena in v zemljiški knjigi zaznamovana izvršba na nepremičnino. Navedeno tudi pomeni, da se po zaznambi sklepa o izvršbi v korist prvega upnika, opravlja izvršba na to nepremičnino z izvršilnimi dejanji, kot jih sicer določa 167. člen ZIZ (ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, prodajo in poplačilom upnika iz dobljene kupnine), upniki kasneje dovoljenih izvršb pa v to potekajočo izvršbo, ki se opravlja z izvršilnim dejanji, ki si kontinuirano sledijo v točno določenem sosledju, pristopajo in se vanjo vključujejo v stanju izvršbe, kot je ta v času njihovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanje učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenim upnikom gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ sicer daje upnikom. Ne glede na število pristopov kasnejših upnikov (ti so možni le do pravnomočnosti sklepa o domiku) in to, kdaj ti kasnejši upniki pristopijo k prvo dovoljeni izvršbi, se izvršba na nepremičnino opravlja le z enkratno opravo izvršilnih dejanj (kot jih ZIZ določa v 167. členu) in se sicer enotno in enkratno za vse upnike (prvega in pristopljene) v času, ko se ta opravljajo. Zaradi enkratne oprave izvršilnih dejanj, ki se opravljajo v nujnem sosledju, lahko upniki svoje pravice in upravičenja, ki jim jih daje ZIZ in ki se nanašajo na samo izvršbo, izvršujejo tako, da s tem ne posegajo tudi v pravice in upravičenja drugih upnikov, ki so povezana s samo opravo izvršbe. Predlog upnika (ne glede na to ali je to prvi ali pristopljeni upnik) za odlog oziroma neopravo izvršilnih dejanj in opravil za določeno časovno obdobje (lahko tudi za več let oziroma desetletij), vpliva na položaj drugih upnikov, saj bi zaradi nujnosti in enkratnosti opravljanja izvršilnih dejanj za vse upnike, to pomenilo neopravo le-teh za vse upnike v celotnem obdobju odložene izvršbe in s tem tudi odložitev poplačila za vso to obdobje. Učinki predlaganega upnikovega odloga bi se tako nanašali nujno na vse upnike. Zato pa predlogu posameznega upnika v tovrstnih izvršbah ni mogoče ugoditi, tudi če mu dolžnik sicer ne nasprotuje, če temu nasprotuje drugi upnik, v katerega položaj bi se z ugoditvijo odloga oprave nadaljnje izvršbe poseglo.

Kot je razvidno iz predloga za odlog izvršbe z dne 7. 12. 2012 je upnik R., predlagal odložitev izvršbe do 31. 7. 2013 zoper vse dolžnike in v zvezi z vsemi, po njemu predlaganimi, izvršilnimi sredstvi. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da dolžniki v danem roku temu predlogu upnika niso nasprotovali, nasprotoval pa mu je v zvezi z dovoljeno izvršbo na nepremičnine (pristopljeni)upnik M. S. d. o. o. M. S., v zvezi z izterjavo terjatve katerega je bila dovoljena izvršba na vse nepremičnine, na katere je bila dovoljena izvršba tudi po predlogu upnika, ki je odlog izvršbe predlagal. Izvršba na nepremičnine v predmetni zadevi je že v fazi prodaje nepremičnine (opravljena je bila prva javna dražba, ki pa ni bila uspešna). Glede na zgoraj navedeno je tako sodišče prve stopnje ob ugotovljenem nasprotovanju drugega upnika pravilno zavrnilo predlog upnika R. za odlog izvršbe na nepremičnine, pravno zmotno pa zavrnilo tisti del predloga upnika, ki se nanaša na predlagani odlog izvršbe na preostala sredstva in predmete izvršbe, kot so tudi bila dovoljena s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 15. 3. 2010, In 42/2010. Pritožbeno sodišče je zato pritožbam dolžnikom delno ugodilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa, v preostalem pa pritožbe dolžnikov zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Sodišču prve stopnje se v zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s členom 366/I ZPP in 15 ZIZ).

Dolžnikom pritožbenih stroškov pritožb, s katerimi so le delno uspeli, niso neutemeljeno povzročili upniki. Zato glede na določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ upniki takšnih stroškov dolžnikom niso dolžni povrniti in jih dolžniki trpijo sami.