Jedro

Določbo 24. člena ZZad o ničnosti sklepa občnega zbora zaradi njegovega nasprotja s prisilnimi predpisi je potrebno razumeti tako, da gre za ničnost le tedaj, če je v nasprotju s prisilnimi predpisi tega ali kakšnega drugega zakona vsebina sklepa. Procesne napake so lahko razlog za ničnost sklepa le takrat, če so imele relevanten vpliv na sprejetje sklepa: če procesna napaka vpliva na to, da je bil sklep sploh sprejet oziroma bi brez te napake sklep sploh ne bil sprejet.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnost sklepov, sprejetih na občnih zborih tožene stranke, ter zahtevala sklic izrednega občnega zbora, na katerem bodo izvoljeni novi organi zadruge. Tožeči stranki je sodišče naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

2. V pritožbi zoper sodbo je tožeča stranka uveljavljala pritožbene razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala višjemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo novih trditev oziroma pojasnil, ki jih je tožeča stranka navedla že po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo (prvi odstavek 286. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč podelilo strankama dodaten rok le za predložitev listinskih dokazil, na katere sta se pravočasno sklicevali oziroma listin, k predložitvi katerih ju je sodišče samo pozvalo.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno določbo 24. člena Zakona o zadrugah (ZZad) o ničnosti sklepa občnega zbora zaradi njegovega nasprotja s prisilnimi predpisi razumeti tako, da gre za ničnost le tedaj, če je v nasprotju s prisilnimi predpisi tega ali kakšnega drugega zakona vsebina sklepa. Procesne napake so lahko razlog za ničnost sklepa le takrat, če so imele relevanten vpliv na sprejetje sklepa: če procesna napaka vpliva na to, da je bil sklep sploh sprejet oziroma bi brez te napake sklep sploh ne bil sprejet. Višje sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ne zatrjuje, da so izpodbijani sklepi v nasprotju z zakonom zaradi njihove vsebine, temveč trdi, da je pri njihovem sprejemanju prišlo do procesnih kršitev.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je utemeljen očitek tožeče stranke, da vabila niso vsebovala obvestila o tem, kje je članom zadruge dostopno gradivo za vpogled v predlagane spremembe pravil zadruge in v pisna Poročila o poslovanju zadruge za leti 2008 in 2009. Šesti odstavek 21. člena ZZad določa, da mora biti v primeru, ko občni zbor sklepa o letnem poročilu, predlog letnega poročila skupaj s poročilom o poslovanju in poročilom o pregledu letnega poročila na vpogled vsakemu članu na sedežu zadruge od dneva, ko je bilo objavljeno oziroma poslano vabilo na občni zbor. Višje sodišče pa soglaša s sodiščem prve stopnje, da so takšne določbe namenjene temu, da se vsi člani zadruge pred občnim zborom lahko seznanijo s predlaganimi spremembami zadružnih pravil in predlogom letnega poročila in se s tem vsebinsko pripravijo na glasovanje o teh točkah dnevnega reda na občnem zboru. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz predloženih zapisnikov občnih zborov izhaja, da je bila udeležba članov na občnih zborih tožene stranke praviloma vedno zelo skromna in da so bili vsi, ki so se teh občnih zborov udeležili, o vsebini točk dnevnega reda dovolj natančno informirani na samem občnem zboru ter da so o vsebini predlaganih sprememb pred odločanjem razpravljali. Utemeljen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da z opisano procesno kršitvijo pri sprejemanju spremembe zadružnih pravil na občnih zborih ni bila kršena pravica do obveščenosti. Sodišče prve stopnje pa je v zvezi s tožnikom še posebej ugotavljalo, da je iz zapisnikov izhaja, da je o ustno podanih poročilih pred odločanjem razpravljal in imel možnost izraziti svoja stališča, ki pa ostalih navzočih članov niso prepričala, da bi glasovali proti sprejemu poročila. Višje sodišče se zato strinja z oceno sodišča prve stopnje, da ni verjetno, da bi bi rezultat glasovanja drugačen, če bi bilo gradivo pred tem ustrezno dano na vpogled. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se je s prejemanjem sklepov pričelo še pred potekom ene ure od pričetka občnega zbora in da so o izpodbijanih sklepih glasovale tudi osebe, ki niso člani zadruge. Višje sodišče v tem delu povzema jasno in prepričljivo obrazložitev sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da očitane procesne kršitve ne morejo biti razlog za ničnost izpodbijanih sklepov občnega zbora zadruge. Ker pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi mu uveljavljana ničnost sklepov odprla možnost uveljavitve kakšne njegove na zakonu temelječe pravice, tožnik tudi po oceni višjega sodišča ne izkazuje pravnega interesa iz četrtega odstavka 24. člena ZZad za ugotovitev ničnosti izpodbijanih sklepov.

8. Višje sodišče pa soglaša s sodiščem prve stopnje tudi v delu, v katerem je to na predlog tožene stranke ugotovilo novo vrednost spornega predmeta in sicer je kot vrednost tožbenega zahtevka upoštevalo višino deležev vseh članov zadruge oziroma vsaj tistih, ki zadrugo upravljajo s svojo udeležbo na občnih zborih, saj ničnost sklepov občnega zbora zadruge pravno učinkuje na vse člane zadruge in zato vrednost z zahtevka ne more biti ocenjena le na podlagi višine deleža tožnika.

9. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Uveljavljani pritožbeni razlogi tožeče stranke niso podani. Sodba sodišča prve stopnje ima dovolj razlogov o odločilnih dejstvih, da jo je mogoče preizkusiti. Je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Tak zaključek je narekoval zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).