Jedro

Predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen 19. 4. 2007 je bil vložen prepozno, to je po poteku enomesečnega roka od dne, ko je tožnik izvedel, da je bila odločba izdana. Omenjena določba ZUP namreč jasno določa vezanost začetka teka subjektivnega roka na dan, ko je stranka izvedela za izdajo odločbe, torej na dan, ko je izvedela da taka odločba obstaja. V roku enega meseca je zato morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico za vložitev predloga za obnovo postopka, da se seznani z odločbo, jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino in tudi vloži predlog.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo Upravne enote Cerknica št. 351-218/2005 z dne 17. 10. 2005, s katero je bilo A. A. in B. B. (v tem upravnem sporu prizadetima strankama) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. ... k.o. ... Toženka v obrazložitvi ugotavlja, da je bil tožnikov predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vložen po poteku roka iz 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP. Tožnik je preko svojih pooblaščencev z zaprosilom z dne 16. 3. 2007 prosil upravni organ za posredovanje kopije omenjene odločbe, kar pomeni, da je bil najmanj tega dne seznanjen s tem, daje bilo gradbeno dovoljenje izdano. Predlog za obnovo postopka je vložil 20. 4. 2007, to je po poteku enomesečnega roka od dneva, ko je izvedel, daje bil odločba izdana. Glede na navedeno je upravni organ tožnikov predlog zavrgel.

2.Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim zavzel stališče, da subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz 9. točke 260. člena ZUP začne teči od dne, ko je predlagatelj zvedel, da je bila odločba izdana, pri čemer ni pomembno, ali se je predlagatelj seznanil s samo vsebino odločbe. V nasprotnem primeru bi zakon vezal začetek teka roka na dan, ko je bila odločba vročena predlagatelju, kot je to določal ZUP pred spremembami ZUP-C. Pritrdil pa je tožnikovi trditvi, da je bil njegov predlog vložen 19. 4. 2007, ko je vlogo oddal priporočeno po pošti (2. odstavek 68. člena ZUP).

3.Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja obširne razloge za drugačno razlago določbe 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP, kot sta jo zavzela upravna organa. Meni, da je začel subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka teči 22. 3. 2007, ko je od Upravne enote Cerknica prejel zahtevano kopijo gradbenega dovoljenja. Šele s tem, ko je tožnik dobil v posest gradbeno dovoljenje, je izvedel, da je bilo izdano. Pred tem je lahko zgolj na podlagi indicev sklepal o tem. Šele ko tožnik dejansko izve, daje bilo gradbeno dovoljenje izdano, pa lahko začne teči subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga, ker mu v njem ni bila dana možnost udeležbe. Poleg tega se s tem dnem seznani tudi z vsebino izpodbijanega gradbenega dovoljenja in na ta način šele dejansko izve vse podatke, ki jih potrebuje za ugotovitev, ali je upravičen vložiti predlog za obnovo postopka in za njegovo vsebinsko pripravo. Stališče toženke, po katerem bi moral tožnik vložiti predlog za obnovo, preden bi bil seznanjen z vsebino, je zato napačen. Tožnik tudi navaja, da pred prejemom gradbenega dovoljenja ni vedel, kateri upravni organ naj bi ga izdal, saj investitor v svojem dopisu, ki ga je tožnik prejel 12. 2. 2007, tega ni navajal - navedel je le številko in datum gradbenega dovoljenja. Poleg tega tožnik meni, da je stališče toženke v nasprotju z določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Vsako pravno sredstvo mora biti tudi učinkovito in ne samo formalno omogočeno, kar pomeni, da mora imeti stranka možnost vložiti tako pravno sredstvo, kar pa ji je onemogočeno, če ne pozna vsebine odločbe, proti kateri vlaga pravno sredstvo. Toženka s svojim stališčem smiselno zahteva od tožnika, da ta npr. vloži pritožbo zoper sodbo, pri kateri pozna samo opravilno številko in dan njene izdaje. Poleg tega je v obravnavanem primeru obnova postopka edini način za sanacijo nezakonitega stanja, ko je bilo tretji osebi pravnomočno dovoljeno, da nemoteno uporablja tožnikovo nepremičnino. Tožnik se tudi ne strinja s stališči pritožbenega organa, ki jih je ta zapisal v zvezi s tožnikovo pasivnostjo glede preverjanja stanja svojih nepremičnin in za to navaja razloge. Nadalje se ne strinja z razlago, da je seznanitev z odločbo enaka pojmu vročitve odločbe. Stranka se lahko seznani z odločbo ne le z njeno vročitvijo ampak tudi z npr. vpogledom v upravni spis, z javno objavo, z investitorjevim posredovanjem kopije gradbenega dovoljenja ipd. Tožnik torej ne trdi, da teče subjektivni rok od dneva vročitve odločbe, ampak trdi, da mora določno izvedeti, kdaj je bila odločba (in s kakšno vsebino) izdana. V zaključku tožbe tožnik poudarja, da je vložil predlog za obnovo postopka tudi iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP zaradi novih dejstev in novih dokazov, saj na nepremičnini parc. št. 177/4 k.o. ... sploh ni vpisana nobena stvarna služnost. Predlog za obnovo postopka iz tega razloga pa je bil pravočasen in ga toženka ne bi mogla zavreči. Ker pa je želela sanirati nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja, je zavzela stališče, da to dejstvo ne posega v tožnikov pravni položaj, Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

5.A. A. in B. B. kot prizadeti stranki na tožbo nista odgovorila.

6.Tožba ni utemeljena.

7.Med Med strankami ni sporno, da e tožnik vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji), ker mu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 177/1 k.o. ... ni bila dana možnost udeležbe. Kot ugotavlja sodišče po vpogledu v upravne spise, se je tožnik v svojem predlogu za obnovo skliceval na lastništvo nepremičnin parc. št. 171/4, 171/10 in 171/11 k.o. ..., po katerih poteka javna pot z oznako 542522 in nazivom C., počitniško naselje in s katere je po navedbi gradbenega dovoljenja urejen dovoz na parcelo prizadetih strank. Ker Občina Cerknica s tožnikom ni sklenila pravnega posla za poseg v lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah, niti ni bil izveden postopek razlastitve, tako izdano gradbeno dovoljenje po njegovem mnenju posega v njegov pravni položaj.

8.Nadalje v zadevi ni spomo; da je tožnik preko svojih pooblaščencev 16. 3. 2007 zaprosil za gradbeno dovoljenje Upravne enote Cerknica št. 351-218/2005 z dne 17. 10. 2005. Na datum tega dopisa je upravni organ vezal razlago določbe 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP, po kateri lahko stranka predlaga obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, daje bila odločba izdana.

9.Po mnenju sodišča je pravilno izpodbijano stališče, da je bil predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen 19. 4. 2007 vložen prepozno, to je po poteku enomesečnega roka od dne, ko je tožnik izvedel, da je bila odločba izdana. Omenjena določba ZUP namreč jasno določa vezanost začetka teka subjektivnega roka na dan, ko je stranka izvedela za izdajo odločbe, torej na dan, ko je izvedela da taka odločba obstaja. V roku enega meseca je zato morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico za vložitev predloga za obnovo postopka, da se seznani z odločbo, jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino in tudi vloži predlog. Morebitni predlagatelj je dolžan pokazati skrbnost v zvezi z varovanjem svojih pravic s tem, da nemudoma preveri vsako relevantno informacijo o tem, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, da je obvestilo investitorja taka informacija, po mnenju sodišča ni mogoče oporekati. Ni pa mogoče šele naknadne potrditve, da je bilo gradbeno dovoljenje res izdano, šteti kot dan, ko je stranka izvedela, daje bila odločba izdana - s tem je potrjeno zgolj dejstvo, ki je bilo stranki že znano.

10.Tako je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je odvetniška družba kot tožnikova pooblaščenka 12. 2. 2007 prejela dopis B. B., v katerem jo obvešča o številki in datumu izdanega gradbenega dovoljenja, kar potrjujejo tudi tožbene navedbe, ter da je bil ta dopis poslan v vednost tudi Upravni enoti Cerknica. Tožnik se zato ne more sklicevati na okoliščino, da ob gradbenem dovoljenju ni bila navedena upravna entoa, ki je to dovoljenje izdala, poleg tega pa je omenjeni dopis prejela pooblaščenka, ki je vešča prava, zato bi morala vedeti, da je pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega poena na prvi stošnji (v konkretnem primeru za stanovanjsko hišo), upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja (2. odstavek 24. člena Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji; ZGO-1). Po mnenju sodišča je torej tožnik že tega dne izvedel, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, zato je to mogoče toliko bolj reči tudi za datum 16. 3. 2007 in pritrditi upravnemu organu, da je bil tožnik najmanj tega dne seznanjen z izdajo odločbe z dne 17. 10. 2005.

11.V zvezi zvezi s tožbenimi pomisleki o možnosti vložitve učinkovitega pravnega sredstva, sodišče za obravnavani primer ugotavlja, da je v tožbi navedeno, da je tožnik gradbeno dovoljenje prejel 22. 3. 2007. Ker je rok za vložitev potekel 16. 4. 2007, je po mnenju sodišča imel dovolj časa za ugotovitev, ali izdano gradbeno dovoljenje posega v njegove pravice ali pravne koristi (glede na to da se sklicuje na lastništvo zemljišč, po katerih poteka dostopna pot) in nato na tej podlagi vložiti ustrezen predlog za obnovo postopka. Tudi na podlagi vseh ostalih ugotovljenih okoliščin primera, ki med strankami niso sporne (prva informacija o obstoju gradbenega dovoljenja z dne 12. 2. 2007, na tej podlagi po več kot mesecu vložena zahteva z dne 16. 3. 2007 za pridobitev odločbe ter vložitev predloga za obnovo postopka 19. 4. 2007), tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovora, da je z določbo 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP in s stališčem, da pri obnovitvenem razlogu iz 9. točke 260. člena ZUP začetek teka subjektivnega roka ni vezan na seznanitev z vsebino odločbe, kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Navedene okoliščine namreč ne kažejo na to, da bi bilo tožniku zaradi ravnanja upravnega organa (npr. zavlačevanja s posredovanjem gradbenega dovoljenja) onemogočeno vložiti učinkovito izredno pravno sredstvo.

12.Glede na navedeno ni mogoče sprejeti tožnikove razlage, da bi morala stranka vložiti predlog za obnovo postopka prej, preden bi bila sploh seznanjena z njegovo vsebino. Daljši (enomesečni) rok namreč stranki v primeru tega obnovitvenega razloga omogoča, da si pridobi odločbo in sestavi ter vloži predlog.

13.Tožnik Tožnik se ne more sklicevati na obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi), saj sme stranka zaradi okoliščin iz navedene določbe predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo (2. odstavek 261. člena ZUP). To pomeni, da lahko obnovo upravnega postopka iz tega razloga predlaga le stranka, ki je sodelovala v postopku. Predlagatelj, ki se sklicuje tudi na neudeležbo v postopku (9. točka 260. člena ZUP), bi v primeru, če bi bilo njegovemu predlogu ugodeno, lahko v obnovljenem postopku navajal dejstva, v konkretnem primeru tista, ki se nanašajo na služnost na nepremičnini pare. št. 177/4 k.o. ... Ali drugače: kumulacija razlogov za obnovo postopka ni izključena in se lahko stranka sklicuje na več okoliščin za obnovo. V primeru razloga iz 9. točke 260. člena ZUP pa je položaj specifičen, saj je treba takemu predlagatelju obnove, če je predlogu ugodeno, omogočiti sodelovanje v postopku kot celoti, torej tudi z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov, pomembnih za zavarovanje njegovih pravic ali pravnih koristi.

14.Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker je predmet preizkusa v tem upravnem sporu le zakonitost odločitve, da se tožnikov predlog za obnovo postopka kot prepozen zavrže, se sodišče ni spuščalo v presojo tožbenih trditev o nepravilnosti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.