Jedro

Obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali njen preizkus, kar predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, pritožbeno sodišče pa ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (III. in IV. točki izreka) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje: I. zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek glede zahtevka za plačilo 171.530,38 EUR, II. toženi stranki naložilo, da mora tožniku v 15 dneh plačati 416.176 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 20141 in IV. 4.807,86 EUR pravdnih stroškov, III. v presežku, torej glede plačila 473.296,32 EUR, zavrnilo tožbeni zahtevek.

2. Zoper odločitev, vsebovano v III. in IV. točki izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožnik. Uveljavlja tudi kršitve pravic iz 14., 22. in 23. člena Ustave RS. V bistvenem izpodbijani sodbi očita popolno odsotnost vsakršnih razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni ali vsaj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obrazložitev izpodbijane sodbe sicer ni kratka, a razlogov o odločilnih dejstvih, kot utemeljeno izpostavlja tožnik v pritožbi, praktično nima. V 1. in 2. točki (torej od druge do sredine devete strani) so2 povzete navedbe pravdnih strank, 3. točka vsebuje obrazložitev odločitve o ustavitvi postopka, 4. točka prepis izvedenih dokazov; na nadaljnji strani obrazložitve3 pa so razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o tožbenem zahtevku4; enako obsežno je obrazložena odločitev o pravdnih stroških. Iz obrazložitve je mogoče izluščiti, da tožniku pripada odškodnina, ker njegova pravna prednica, denacionalizacijska upravičenka, treh stanovanj in treh poslovnih prostorov ni mogla uporabljati v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pritožbeno sodišče lahko tudi ugotovi, za katero obdobje po prepričanju sodišča prve stopnje tožniku pripada odškodnina in v kakšni višini skupni za vsako od treh stanovanj, ter kakšna je celotna odškodnina. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa ni mogoče ugotoviti, katera so tista dejstva, zaradi katerih pripada tožeči stranki za tri stanovanja (označena kot S1, S2 in S3) odškodnina v višini neprofitne najemnine, četudi je bilo to v postopku pred sodiščem prve stopnje sporno. Prav tako ni mogoče ugotoviti, za kakšne stroške in v kakšni višini je sodišče znižalo prisojeno odškodnino (v višini najemnine) ter zakaj, čeprav je bilo tudi to v postopku pred sodiščem prve stopnje sporno. Obrazložitev izpodbijane sodbe torej ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki bi omogočali njen preizkus, kar predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

6. Višje sodišče je zaradi opisanega na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje _v izdelavo nove sodbe_.5 Ta mora vsebovati razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki bodo omogočali njen preizkus. Kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti6,7; ponovitev postopka (zgolj z izdajo sodbe) pred sodiščem prve stopnje tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica razveljavitve sodbe; odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Zoper doslej povzeti odločitvi pritožba ni bila vložena. 2 Obsežno. 3 Od 6. do 9. točke obrazložitve. 4 To je odločitev, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati 416.176 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, med tem, ko zahtevek za plačilo nadaljnjih 473.296,32 EUR ni utemeljen. 5 Da bi bil postopek pred izdajo sodbe obremenjen s kršitvami, namreč ni bilo ugotovljeno. 6 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, pritožbeno sodišče pa ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov. (prim. Aleš Galič, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Uradni list Slovenije, Ljubljana, 2017, stran 93). 7 Prim. sklep VS RS Cp 18/2019 v zvezi s sklepom VSL II Cp 1268/2018.