Jedro

Začasna ukinitev stikov med hčerko in očetom je potrebna, saj v tem trenutku verjetno nobena oblika stikov deklice z očetom deklici ni v korist, deklica pa je ogrožena do te mere, da z odločitvijo ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe, saj bi sicer deklici nastala nepopravljiva škoda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi, ki jo je sodišče izdalo 13. 11. 2018 in s katero je sodišče začasno ukinilo stike med mladoletno E. E. in njenim očetom - tožencem.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je 13. 11. 2018 krizni tim Centra za socialno delo X. sprejel sklep o ogroženosti hčerke E. E. s strani njene matere. Da hčerka E. E. ni ogrožena s strani očeta, je ugotovil Center za socialno delo D., Center za socialno delo X. in Osnovna šola v D. Vsi so zavrnili navedbe tožnice, da bi toženec kakorkoli ogrožal ali škodoval svoji hčerki. Kot je razvidno iz zapisnika in sklepa kriznega tima s 13. 11. 2018 se je z oceno ogroženosti E. E. s strani matere strinjala tudi direktorica SOS telefona gospa P. P. Konec januarja 2018 je tožnica toženca ponovno ovadila za vse, za kar ga je predhodno že ovadila, čeprav je vse njene ovadbe s sporočili ovrgla že policija, tožilstvo in jih je zavrnil zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tožnica je želela ponovno izsiliti tim pri Centru za socialno delo v D. Ko to ni uspela, je z menjavo bivališča izposlovala zamenjavo pristojnosti Centra za socialno dela D. na Center za socialno delo X. Tožnica si na vse možne načine trudi škodovati tožencu in ga očrniti. Kljub temu, da je Osnovna šola D. v zvezi z neresničnimi očitki na račun toženca, jasno povedala, da niso resnične trditve tožnice, da naj bi 23. 3. 2018 hodil po šoli in naj bi ga hčerka videla, tožnica hčerke ni več pripeljala v šolo v D., ampak jo je prešolala v B., hčerka pa je bila več kot mesec dni doma, izolirana od okolja in vrstnikov. Po enomesečni odsotnosti jo je tožnica nekajkrat pripeljala v šolo, nato so sledile počitnice, v septembru pa je v šoli ni bilo kaj dosti. 26. 9. 2018 je hčerka pričela trditi, da je v šoli videla očeta. Nato pa je učiteljici v prisotnosti tožnice povedala, da ga ni videla. E. E. vse od 15. 10. 2018 ni bila v šoli, kar pomeni, da od 30. 3. 2018 nima ustreznih šolskih in izvenšolskih aktivnosti ter stikov z vrstniki in je bilo zanjo izgubljeno še eno šolsko leto. Od takrat, ko je E. E. učiteljici zatrjevala, da očeta ni videla v šoli, je tožnica v šolo ni več pripeljala in nihče ne ve, kje je dejansko deklica in kaj se z njo dogaja. Izvedenec R. R. je izvedenskem mnenju jasno zapisal, da ni ugotovil, da bi bila deklica kakorkoli izpostavljena nasilnemu ravnanju s strani očeta. To je bilo razčiščeno tako v okviru izvedenskega mnenja, kot tudi v okviru zaslišanj. Jasno je o tem izrazila mnenje tudi izvedenka T. T. Nobeden od doslej postavljenih sodnih izvedencev ni imel nobene pripombe na starševske kapacitete toženca, CSD X. pa je pozitivno ocenil potek stikov pod nadzorom. Iz vsega navedenega jasno izhaja, da so tako policija kot pristojni centri za socialno delo enotnega menja, da tožnica ogroža hčerko. Že peto leto se nihče ne zmeni za očetova opozorila, da hčerka potrebuje celostno pomoč večih strokovnjakov. Gospa M. M., je dolgoletna sodelavka tožničine tete in osebne zdravnice Z. Z. ter je bila angažirana s strani prijateljice J. D. z namenom dokazovanja in prepričevanja, da je bila hčerka zlorabljena s strani očeta. Po vsakem mnenju sodnega izvedenca, iz katerega izhaja, da oče ni storil nič žalega, je ustaljena praksa, da se pojavijo nove risbice, ki naj bi jih domnevno narisala E. E. Na zadnjo obravnavo je prišla M. M. z novo risbo in razlagala sodnici, kaj vse ji je E. E. povedala pred obravnavo. S tem je skušala izpodbiti izvedensko mnenje dr. T. T., v katerem je vztrajala, da E. E. s strani toženca ni utrpela zlorabe. Opozarja na ugotovitve policije, glede zadnjega stika z dne 3. 6. 2017, da se to, kar zatrjuje tožnica, ni zgodilo, in da je mati odpeljala hčerko na pregled šele 4. 6. 2017. Toženec je bil na govorilnih urah 6. 6. 2017, kjer niso vedeli niti opazili, niti jim ni E. E. karkoli povedala, da bi bilo na stiku nekaj dni prej karkoli narobe. Glede na vse navedeno, škodljive razloge za ukinitev stikov ni moč naprtiti tožencu, pač pa je treba poskrbeti, da E. E. ne bo več izpostavljena ogrožanju. Ker s strani očeta ni nobenega nasilja, tudi ni potrebna nobena psihoterapevtska obravnava zaradi njega. Ker pa je manipulacija z M. M. uspela, so se psihološke obravnave podaljšale na dve leti. Opozarja, da je bila hčerka pred preverjanji predhodno pripravljena in naučena kaj mora reči, izvedenci pa so v mnenjih v celoti zavrnili trditve O. O., K. S., J. D. in M. M. Sodišče ni sledilo dokaznim predlogom toženca in ni pridobilo ovadbe Policijske uprave Ljubljana z 29. 12. 2017 podane zoper tožnico zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, zato toženec vztraja pri svojih ugovornih navedbah, do katerih se sodišče ni izreklo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo toženca odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavlja predvsem otrokove koristi (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo koristi če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

6. Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilja.

7. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom s 13. 11. 2018 izdalo začasno odredbo, s katero je začasno ukinilo stike med deklico E. E. in njenim očetom - tožencem. Ocenilo je, da je položaj mladoletne deklice tako ogrožen, da je potrebno nujno ukrepanje in izdaja začasne odredbe za preprečitev nenadomestljive škode.

8. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo toženčev ugovor zoper izdano začasno odredbo. Po izvedenem dokaznem postopku je ocenilo, da verjetno v tem trenutku nobena oblika stikov deklice z očetom deklici ni v korist, deklica pa je ogrožena do te mere, da z odločitvijo ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe, saj bi sicer deklici nastala nepopravljiva škoda.

9. Svojo odločitev je prvostopenjsko sodišče oprlo predvsem na izvedensko mnenje dr. T. T. z dopolnitvama s 17. 9. 2018 in 9. 11. 2018. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja s 17. 9. 20181 izhaja, da je deklica v zadnjih dveh letih optimalno napredovala ter je prišlo do izboljšanja psihosocialnega funkcioniranja. Deklica več kot polovici tega časa obiskuje terapijo pri klinični psihologinji M. M. Izvedenka je ocenila, da deklica potrebuje še približno pol leta psihoterapevtske obravnave do tedaj, ko bosta njena starša morala sodelovati v smislu dobrega starševstva. Po zaključku dekličine obravnave pa po oceni izvedenke ne bo več razlogov za ukinitev stikov s tožencem, ampak jih bo treba zaradi časovnega presledka in potrebe po zaupanju s strani matere, vzpostaviti postopno. Oceno o tem, da bo mogoče stike vzpostaviti, je potrdila tudi v dopolnitvi mnenja z 9. 11. 2018. 10. Da trenutno ni možnosti, da bi potekali stiki deklice z očetom, je potrdila tudi razvojna pediatrinja, ki jo obiskuje deklica, dr. J. D. Iz mnenja izhaja, da je treba pred stiki poskrbeti, da bo dekličino psihološko zdravljenje oziroma njena obravnava uspešno zaključena.

11. Prvostopenjsko sodišče je zato (v tej fazi postopka), da ne bi ogrozilo dekličinega zdravljenja in nadaljnjega razvoja in ji s tem povzročilo nenadomestljivo škodo, sklenilo, da stiki deklice z očetom v tem trenutku ogrožajo dekličin razvoj in je treba počakati, da bo deklica dosegla stopnjo v razvoju, ko ji bodo stiki s tožencem lahko v dolgoročno korist, zato je ugovor toženca zavrnilo. Pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega v celoti sprejema.

12. V obravnavanem primeru postopek traja že štiri leta (kar je nesprejemljivo). Od izdane začasne odredbe 13. 11. 2018 pa je minilo (že) šest mesecev. To je tudi obdobje, ki naj bi ga deklica potrebovala za psihoterapevtsko obravnavo, po kateri bi bili izpolnjeni pogoji za sodelovanje dekličinih staršev v smislu dobrega starševstva (primerjaj mnenje izvedenke dr. T. T. s 17. 9. 2018). Prvostopenjsko sodišče bo zato moralo v nadaljevanju postopka oceniti stanje in ugotoviti, ali je že nastopilo obdobje, ki bi narekovalo drugačno odločitev, oziroma sprejeti ustrezne ukrepe v dekličino korist. 13. Glede na pritožbene navedbe toženca o tem, da hčerka ni ogrožena z njegove strani, ampak s strani tožnice, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijani odločitvi ni preverjalo in ugotavljalo, kaj se je točno na stikih dogajalo in ali je toženec storil kakšno od zatrjevanih dejanj na škodo mladoletne deklice. Glede trditev toženca, da deklico ogroža mati, je sodišče prve stopnje ocenilo, da četudi bi bilo zatrjevano ogrožanje s strani matere morda prisotno, ta ogroženost ne bi bila tako visoka, da bi terjala izdajo začasne odredbe v smeri njene preprečitve po uradni dolžnosti. Presojalo je le, ali je trenutno deklici v korist, da bi imela stike s tožencem ali ne, odločitev pa oprlo na mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke, ki je deklico pregledala na njenem domu. Izvedenka je optimistično ugotovila, da deklica po terapevtskih obravnavah napreduje2. Poleg tega je izvedenka ocenila, da po poteku polletne psihoterapevtske obravnave ne bo razlogov za ukinitev stikov s tožencem. To pa bo tudi stvar nadaljnje presoje prvostopenjskega sodišča, ki bo moralo oceniti nastalo stanje in sprejeti potrebne ukrepe.

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tak niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

1 Dopolnitev je bila izdelana po prejetem mnenju razvojne pediatrinje, Društva SOS telefon in izpovedbah prič. 2 Toženec sicer zatrjuje, da je potreben celosten strokoven pristop pri terapevtskem obravnavanju hčerke, vendar je zadržan do terapij pri klinični psihologinji M. M., saj jo povezuje z osebnimi znanstvi na tožničini strani. Vendar te terapije deklici očitni koristijo. Tako je ugotovila sodno postavljena izvedenka, ki je izven zatrjevanih znanstev v zdravniških krogih, ki jih očita toženec.